Full text of "Moj Micro 1987 09"

See other formats









IJ5I2I12S3' 



= ?"F1 


IRubrike 


J 


•“.=ilis 

Domate pftxnal 


4 

N4gndna uguUcft 


33 

Pikiiu'i 


36 


■VU imlcio S6 ' 

«gie 59 

f^onugiiie, drugovi 68 ^ 


I Zanimivosti 


C 



DE2URN( TELEFONI: 

(061) 319-798, (061) 316-366, int. 
27-12 

VSAK PETEK OD 9.00 do 12.00 


Ker mnogm Orticam ta taono ni emo lasno. 
keko amtio iislo takomto aprafi/aii narOrerako 

- Enkrat na Wo afpa vaak Oriavljan a polP'm 
kslom uvotili raiunalmk Oo yreanoal' 230.000 
d/nar/ar, kar te po lako imanotanem alaiwinem 
Oavianam leiaju 1019 DU. 

parifarna opreme GlaPe toga ao praPpia’ malca 
nefBSOi. V praksi pa je lako, da lahko braa vat/ih 
laiav ukoaii Pakaimk. tud: diak no 


- Man/Se koae ParPrara /a mogota naroiali 

Samo po aaOi la raiumipvo, da morala v 
trek pfimenh plaiati cannake in aruga aina^ke 
Oaialve, ki aneae/o pnOh2ne 43-45 odslolkov 
ui/otana vraonosii Vaakakor i^am swuiamo da 
aa prad vadpmi nakupi v iu/ini pn cannakin orga~ 
mp podrobnaia pozanimala o moinoau uvoza In. 
kaipada. od Irgovca zaPieva/le latun lar na pota- 
bila lakorwii popusia. ki ga koi lu/ac uhraia na 
radon promatnaga davka 
RaCunalnikari’ ao lorai odnaaP calo glavo v le/ 
praiudm igrj, ki aa imanu/e alabipaacia naiega 
goapodaratva. /a pay reamci lako lapwana arka- 
da. da le na aprayiio ykopnapnU.S. Soldo nepn 
Malbourne Hooau Upajmo. da pP na naaladn/am 
laalonu na dakaio kaka nova praaeneten/a 



Mojmikro 3 







IRACUNALNnal 




Napake in nejasnosti 


I ^ ipadobi se. da naiprei po- 

i5 Jp^avirn napake in neiasno- 

piejSnii slevilki Cena amigeSOO v 
«onsignac(|i |Konim( je 745S in ne 
675S. dinarskih da/atev pa je se- 
dai za okroglo 300.000 dinarjev 
Med lem le cena A500 v nekalenh 
nemskih trgovinah padia 2e na 
99S DM 

lici s512 K RAM?n baleniSto uro, 
sem "iTiQdro- jamolCal, ah gre 2a 
hitri pomnilntk (fesl memory) ah 

memory- pi lahko k dodatnem 
RAM hrarili ved slik in vecje slike, 
£e pa Pi ilo 2a hitn pomnilnik, bi 
pnSlo do pohitntve v rekalerih 
gratiinih nadmlh (npr 640*256 v 
16 barvah) 2aradi notranjega pa- 
ralehama. Za jgotovitev. da ne 
gre za noOeno od obeh motnosti. 
le bilo treba samo preufiiti shemo 
osnovne plosce A500. Naslove 2a 
dodalnih 512 K pomnilnika gene- 
rira cip -Fat Agnus-, zato to ne 

bi bil -chip memory-, vender ni, 
da se obdrii softverska 2dru2l|i- 
vost 2 amigo 1000. 

Amiga 500 Ima operaci|ski si- 
slem Amiga DOS VI .2 v ROM, la- 
ko da re moremo uporabliah sla- 
reisih verzij OS. To je edim razlog 
za morebitno ne2druzl|ivosl 2 
amigo 1000. V praksi lega proble- 
ma ni. sai na A500 laSejo skorai 
vsi programi za amigo 1000, edini 
i2|emi sta igra quintette m redo- 
kondana (pre-release) verzija 
giasbenega programs Musicraft. 
ledav 2 2druzl|ivostjo torei nl 021- 
'oma so maniSe, kot jih ima Atari 
: novo mega seri|o ah IBM s P&ll. 

Medtem sem dobll natestiranie 
'jfli modulator A520.kiga priklju- 
C'mo na konektor za RGB moni- 
tor na izhodu modulatorja pa do- 
bimo TV in barvni video signal. (5e 
nodemo preki televizlje posluSati 


SUPERTEST: AMIGA 500 (2- DEL) 


Prijateljica z vsemi izvidi 


tudi 2vok, moramo amigin zvodni 
signal priKI|ucitl na modulator, da 
ga lahko zmeSa v TV signal. Kvah- 
teta slike je nekai Ool|^ kot pri 0 
















vse ir se vec ko( WorKbench Da 
bi Workbench (ahko SDloh prika- 
zal doioceno datoleko, tnora po- 
leg le daloteke obstaiati ludi da- 
loleka -ime datoteke irlO", » ka- 
len je iapisana ikona, poloiaj da- 
loleke na aaslonu. ild Za CLI la- 
Kib omejilev m CLI le v bistvu 
mall programski leaik. saj labko 
KOmpleksen niz jkazov rapisemo 
V daloteko in |ih izvajamo z uka- 
zom execute Za le ramene ima- 
mo na voijo kontrolne ukaze ask. 
echo, lailat. il lab. quit, skip, wail 

mo operacijski sislem. le na direk- 
loriu '>s- daloteka "Slarlup-sequ- 

exec bal-. na IBM PC°V°ei daio- 

izvedli Ob zaceiku dels Z niimi si 
lahko naredimo prijaznei^i si- 
slem. rpr z ukazom "setmap" 
xkliucimo dolodeno nacionaino 
tipkovmco. z ukazom "date" na- 
stauimo datum in Cas. z ukazom 
addbulfers" poveCamo izravnal- 

pohitnmo. z ukazom -assign" pri- 
redimo direkloniu, ki je globoko v 
drevesu poddireklori;ev. kra;Se 
ime ltd. CLI omogoda ludi preu- 



liskalnk Vhodno-izhodne napra- 
ve (devices) so obravnavane kol 
datoteke. lako kol pn UNIX, le da 
imajo V imenu namesto prefiksa 
DFO. - DF3; (za Slin disketne eno- 
te) all HDD: (za trde diske. lahko 
)ih le vedl. prefiks PRT. (tiskalnik). 
SER (seri|ski vmesnik). PAR (pa- 
lalelni vmesmk - Centronics). 
CON' 23i215.Brah (okno z ime- 
nom Blah na navedemn koordina- 
lah). BAM (ram disk), NIL. (me, 


ikaz "dir- bisiveno poeasnejSi 
.01 pn drugih sislemin, v zameno 
a to pa imamo dosti prednosti 
iedai 51 oglejtesliko 12 . ki sem |o 
irensal iz eianka v ]uli|skem Chi- 
u ( 2 ). Korenski (root) blok je na 


skih blokov razlikuje le po svojem 
meslu. AmigaDOS zapisuie po- 
datkovne bloke na zunanjo siran 
diska, poddireklonje m glave da- 
lolek (tile headers) pa na nolrarjo 
siran diskele Tako je optimizira- 
no gibanje glave disketne enote. 
sai se Ob branju datoteke ah pro- 


IJPO RFI BN^: I 

LUCM^KBENCH | | CU j 

t- JTLITION I I RmiqaDOS | 

□ □ □ □ □ □ 

EXEC ~| 

RKfON HfiRDVER | 


-porabija seza sistemsko progra- 
Na naslednjem nizjem nivoju na 

DOS Intuition je pravzaprav zbir- 
xa podprogramov za uporabniSki 
•mesnik, ki (in uporablja Work- 
oench. a so na vol|o ludi progra- 
rnequ AmigaDOS pa je zbirka 
procedur zadelozzunanjim pom- 
nitmkom, to je disketno enolo ah 
trOim diskom. Osnovna pomnilni- 
Sxa enota na disketi je blok, ki |e 
pn amigi vehk 512 bytov, Naibol) 
neravadna lasinosi AmigaDOS-a 

zapisan oirektorij. Zaradi tega )e 


diranju V poddiraklorije gibl|e ve- 
emoma v isto smer m ne skaee 
sem ter t|a po disku. Za zapis di- 
rekloriia AmigaDOS uporablja 
razprSitvene tabele (hash tables). 
Stvar le dokaj enostavna: iz vsa- 
kega imena datoteke ali poddirek- 
torija se da po nekem pravilu (raz- 
prsitvena lunkciia, hash function) 
izradunati itevilo. npr. seStejeio 
se kode ASCII imena modulo SO. 
ee imamo SO mesi v tabeh Slevi- 
lo, ki ga dobimo. je indeks mesta 
V razpriitvem tabeh. v kaien hra- 
nimo kazalce na bloke ooddirek- 
torijev ah glav datotek. 6e se zgo- 
di, da dve datoteki (ali poddirek- 


torija) padeta na islo mesto v raz- 
prsitveni tabeli. se konflikt razresi 
z razprSilveno verigo. pnn direk- 
torijski blok (all blok glave datote- 
ke) ima kazalec na naslednjega. ki 

primer(an]em imena datoteke ah 
direktorija. Sedai vam je ze lasno. 
zakaj (e ukaz -dir- na amigi poda- 
sen preiskati mora celoino drevo 
datoteCnega sisterra. Oostop do 
posamicne datoteke pa je lahko 
hilreidi Razprsitvene tabele so 
zelo ucirkovite. ce |e usklajeno 
$tevilo elemenlov v tabeh in Stevi- 
lo datotek v direktoriju Namesto 
direktorija s 100 datoiekami je bo- 
1)6 odpreti nekai poddireklonjev 
Vsi bloki razen korenskega ima )0 
kazalce na predmka (parent), lako 
da jih le v primeru napake veliko 
lazje rekonsiruirati kot pn drugin 
sistemih Iz strukture glave daio- 
leke le razvidno. da pn amigi ni 
razlike med zaporednim in nak- 
huCnim dostopom do daloteke. 
Ce hoCemo datoteke brati zapo- 
reOno, preberemo prvi poOalkov- 
ni blok. ki nam priskrbi kazalec na 
naslednika in lako naprej Ce pa 
bi radi datoteko bral z metodo 
siuCajnega dostopa, se premika- 
mo po OatoieCnem seznamu. do- 
kler re pndemo do ^eljenega in- 
deksa in preberemo podalkovn 


-Libraries- in "Devides-, Knjiznii- 
ce (libraries) so zbirke podprogra- 
mov za dolodeno podrotie, rpr 
malematiCne kntiznice. knjiZnice 
za graliko ild. Naprave (devices) 
pa so zbirke programov. kl kor- 
trohraio neki kos hardvera. npr. 
timer, console, printer, serial, pa- 
rallel. audio, clipborad itd. Tudi 
"Exec- le le zbirka podprogra- 




membne stvari veCopravilni si- 
stem dodeljevanje pomnnnixa. 

programerju ponuja tuOi podpro- 
grame za komunikacijo med pro- 
cesi (Signal! m sporoCuai in za 


Ainigiiu bomhoncki 









Hiigii 

ms 


Isilii 

sof, sai le veCino iasa porabri za 








- -::r . „ — 

lUPORABNI PROGRAI^I 


3 


JONAS ZNIDARSlg: 


Ki prebirajo tui racunalniiki lisk. V 
sKorai vseh ameriikih revijah sta 

za njihove oglase, s kalenmi na 
veliko propagjfajo svoje stare Iz- 
delke ler raiavijajo nove. Ob kon- 
cu lartskega lela smo le strani 
prebirali kar nekako rervozno In 
hlastro. Cakajoi na GoPota? 

Sloviti mag programiranja v 
zbirniku za PC/XT/AT kompalibil- 
ne raeunalnike Peter Norton je 
pred kakimi osmimi meseci v neki 
amerl$ki raPunalniSki revijl zapi- 
sal, da pn Borlandu na iaiost ne 

sem na to, da je lakrat pod nalep- 
ko Borland ie obstaiala iroiica 
izredno kvalltetnih prevajalnikov 
TURBO PASCAL. TURBO PRO- 
LOG In TURBO BASIC, med kate- 
ro pa ni bilo tlstega pravega, naj- 
bol| vznemir|ljtvega jezika: C! 

Na trZISdu je obstajala kopica 

gramski leztk (Microsoft, Lattice. 
Mark Williams), od katerih )e bil 
Microsottov tedai najkvaliietnejai. 
a tudi najdrazii. Pa vendar je pro- 
gramerska srenja dakala na na- 
slednii Boriandov korak Kaksen 
bo, so vBdeli vsi; i/eliki Philippe 
Kahn, Boriandov predsednik, je 
prevelik radunainiSki entuzliasl. 
da bi ne sprejel izziva. ki ga ponu- 
la Microsott. 0 Turbo Pascalu ste 
lahko prebrali ze marsikaj, lastni- 
ki PC/XT/AT kompatibilcev pa so 
se z hjim gotovo sreOaN ^ neSte- 
tokrat Naslednji prevaialmk Tur- 
bo Prolog je Oil izdelek. ki je glede 
na maihno razSirjenost tega lezi- 
ka preOstavljal neverjeten uspeh. 
Turbo Basic pa je Oil nan| obsojen 
ze vnaprei NajOrz nl treba pose- 
be) povedati. da imajo vsi Borlan- 
dovi programi znaciino nizko ce- 
no. nobeden ni drazji od sto ame- 
ri$kih dolarjev, 

V zabetku letosnjega leta pa 
smo med njihovimi oglasi zasledi- 


kmalu ga je bilo mogobe tudi na- 
rocili TURBO C je Oil iakanja 
neOvomno vreden. saj ponuja na;- 
veb. kar je za ta denar (100 amen- 
skih dolarjev, v Munchnu ga Ian- 
ko kupite za 400 DM) mogoCe do- 



Resnicno najvec 
za . . . sto 
dolarjev, seveda! 


biti; enosiavnost za uporabo. n>- 
trost prevajanja, hiirosi izvaianja, 
bogato kniizmco C-ievih (unkcij 

Paket 


Turbo C le zapisan na Stinh di- 
sketan standardnega PCXT 360 K 
formata. spremljata pa jih dve ob- 
seZni knjigi: User's Guide m Refe- 
rence Guide. Prva knjiga je name- 
njena uporabnixom. ki so v ravna- 
nju z rabunalnikom manj izkuSe- 
ni. V njei so precei natantna na- 
vodila za mstalacijo programs, 
opis mtegriranega razvojnega si- 
stema, navodila za razvoj in pre- 
vaianje programov, skrajSan ub- 
benik za prvoSoice v C-ju, naio pa 
be napotki za povezovanje pro- 
gramov z drugimi leziki V orugi 
knjigI pa so natanben pregleo 
Turbo C tunkci) ter relerenCn po- 

ty programov. Dokumentaciia le 
soliOna In zelo pregledna: pn Bor- 


Mimogrede na eni od uvodnih 
stram obeh knjig le zapisano. da 


Oovim ureievanikom besedil z 
imenom SPRINT. THE PROFES- 
SIONAL WORD PROCESSOR, ki 
pa be ni naprodai. 0 kvaiiten tega 
urejevalmka smo lahko ze nekaj 
malega preOirali v nekatenh tuph 
blankih, ko so tesiirali nedokon- 
bano verzijo. nedvomno pa gre za 
program zunai sedanjih standar- 
dov. To bo prvi Boriandov pro- 
gram. ki bo prebil magibno me/o 
stotih dolarjev. prodajali ga bodo 
zaEOOUSS. 

Prelistavanje ongmalne doku- 
mentacije je na divjem iugu vseiej 


pa dosebe vrhunec. ko prvib poZe- 
nemo TC.EXE Znajdemo se v in- 
tegnranem razvojnem sistemu. ki 
vkljubuje v sebi vse tn osnovne 
tunkcije prbgramiranja v C-ju 
urejevalnik, prevajaimk m pove- 
zovalnik (editor, compiler & lin- 
ker). Za tiste. ki so navajeni razvi- 
janja programov z dalotekami 


batch, je na disketah tudi verzija 
prevajalnika. ki ga pozenemo iz 
ukaznega predprocesorja MS- 
DOS. izvorno kodo pa prebere z 
diska Ta nabin prevajanja mora- 





Molmtkro 9 


[PERIFERNA OPREMAj 


SRECICOBIZIAK 


[HE 


~] red irratkim je Avtotehna iz 
Liubljare ponudbo radu- 
-JralniiKe opreme dopolmla 
z risalniki. Odlodila se je za lapoir- 
sKega proizvajaica Rolanda, ki je 
sicer znan Ijubileljem glasbe kot 
vrhurski proizvajalec inslrjmen- 
lovs Klaviaturo. Aviotehna ponuja 
celotno paleto risalnikov omenje- 
ne tirme, skupaj z vserrr pripada- 
jodim dodatnim priborom, od naj- 
enoslavnejdlh formata A3 do 
zidogljiveiSih lormata A2 in A1 . 


Najcanejii model tz bogaie po- 
r.udba se imanuje OXY 880A. Ce- 
ra omanjenega modela je 2450 
CM, seveda z obveznimi dinarskl- 
mi daiatvami. Devizna cena |e pri 

mlja kol 4ez mejo. 6e upoSteva- 
mo vse siroSke m leiave v zvezi z 
dvozom. ja rakjp preko konsig- 
nacije kar ugoden. 


Risalnk Roland DXY 680A je 
standarden osembarvri X-Y risal- 
nik z nepremidmm papirjem. V lid- 
ni in vedkral uporabnl kartonasli 
Skalli raidemo varno zaSditen ri- 
salnik, rapajalro enolo, zaSCitro 
pokrivalo (I), komplet raznobarv- 
nch pieal. nekaj llslov kakovostre- 
ga paplrja in navodilo za uporabo. 
Navodilo je zelo pregledno, lepo 
urajeno In popolno. Knjigi z navo- 
dill le pnloZen tudi plaslillciran 

menom posamezmh slikal oil^ in 
skraiianim ravodilom. 


Prikijjdrega kabla za radunal- 
nik ri, saj le odvisen od konligu- 
racije nadega sistema. Roland v 
svoje risalnike serijsko (!) vdeluje 
oba vmesnika, (|. paraleini Cen- 
tronics in serijsKi RS-232C. Ce na- 
oravo prikljudimo preko RS-232C 
idvosmerna komunikaciia), lahko 
iisainik uporabliamo ludi koldigi- 
talizator. Preklop iz enega nadira 
« dr jgega je programski. Ta nadin 
delovaria bomo na|ver|etne|e 
■edkeje uporabliali, saj je nekoli- 
^ani neroden. Zelo prav pa nam 
ahko pride pri popravljarju marj- 
dih napak. Aviolehna ponuia ludi 
■ se vrste prikijudnih. kablov. Za 

ahko Liporabil Ze obstO|edo pove- 
zavo s tiskalnikom. 


Napajalna enola je lodena in 
nekoliko spominja na slaro dobro 
mavrico. Konsiruktorii so tako 
prinranill pri velikosti samega ri- 
sainika, ki ga je mogode posiaviti 
pod kolom 60 stopinj. Napajaino 
enolo lahko poslavimo pod dvig- 
njeni risalmk in lako reSimo kro- 
nidni problem pomanikanja pro- 
stora na delovni mizi 


Na zadn|i strani naprave najde- 
mo oba korekloria (Centronics in 
RS-232C). slikalo za vklop, prik- 



PREDSTAVLJAMO VAM; 
RISALNIK ROLAND DXY 880A 


l;udek za napaisnie m vrsto siiza 
□iP za vse polrebne rtasiav-lve 

Na zgorrii sirani je taslaiura z 

ro risalnega obmodia. dvigovarie 
in spuddanie peresa lipita pause 

slavno, vender izredno ndro -n 
(unkcionalno. 

Roland OXY 880A podpira d>a 
razlidna grafidna jezika Prvega 
imeruieio -RD-GL- ali -Holano 
DQ Graphic Language-', k- pa le 
popolnoma kompatibilen s -RP- 
GL- oziroma --Hewlell Packard 
Graphic Language-, drugega pa 
gralidni lezik -DXY- SleOnji ri 
nobena -pogruntavSdma- tirme 
Roland temved ga uporabljaio tu- 
di drugi proizvaialci, seveda pod 
drugadmml imeni. Risalnik lahko 
lore] uporabljamo direkino z vedi- 
no programov. ki podpiraio deio z 
risalniki (Lotus 1-2-3. Gem. Auto- 
Cad. PC^ . ,). 


Najcenejsi model 
iz bogate ponudbe 


niso primerna za zafievnejSeaoti- 

namred spremmia Za Kvaiiletnei- 
Se deio (razne tehnicne aoliKaci,e 

njino dokupiti 1 I keramidna pi- 
sala, ki so sicer reKoliko draz,a 
vehdar zagoiavijajo proresionai- 


ponuja poleg omer/enega ie kro- 
(prosojnice za gralo- 




Tehnidni podaiki 


Velikosl paplrja. 

Orzarje papirja: 

Lodljlvost. 

Todnost: 

Ponovijivost: 
dtevilo pisal: 

Podatkovnl vmesni pommlnik. 

Dmenzije 

VmesnikI 

Centronics (paraleini) 

- 8-bilnl, strobe, busy, ack 
RS-232C (serijski) 

- asinhroni. dupleks 

- hitrosiprenosa: 50,70. 110, 134,5,200,300.600. 1200. 1800.2000, 
2400. 3800. 4800. 7200 all 9600 Bd 

- slop bill. 1 all 2 

- podatki: 7 ali 8 bltov 

- konektor. DB-25S (Zenski) 


mag nemo 
0,05 mm 



533 X 90 . 430 
5.1 kg 


^ Drzanje papirja ,e magnerno 

sePnodrzaio. na drugi paga ucvr- 
stimo z diema pnioZenima maj- 
neirima piosdicama 
Za pogpr risam.xa s-<rbiia c~a 
koradna molorja s korakom 
0,05 mm. Todnosi den ariraio 
0,1 mm oziroma 0 3%. odvisnp oc 
lega, katera vreOnost je vedja Po- 
novljivosl je prav take 0,1 mm 
Omenjere vrednosli lanzo ptete- 

vedkralnim nsaniem isle siike po 
51 V resnici boiiSi od Oekianran-h 
Risalnik v glavnem uporabijam 

s PC AT kjer js nujna vrnuns-^a 
kvalilela izdetka uporaoijam ke- 

ledi papir Stanaardna pisaia m 

vrhunsko kvahleto Papir mora Di- 
li nekoliko OePeieiSi. sai se sicer 
lahko zgodi. da se nam zanne gu- 

z nabavo papir)a Tovrsten papir 
can. zald je najboije povpraSaii 

ofsel lehniki Ce nimale te srede 
bo najbolie uporaOili hroino siran 



DOM KULTURE 
-STUDENTSKI GRAD« 
organizira 


RIsalnik Roland DXY 880A to- 




teCaj programiranja 

IN UPORABE RACUNALNIKOV 
COMMODORE PC 10, PC 20 
(PC/XT COMPATIBIL) 

IN COMMODORE AMIGA 500 in 1000 



Teeaj |e namenjen vsem ne glede na starost In strokovno 
Izobrazbo. Tedaj se bo zafiel 15. septembra 1967 In botrajal 3 
in pol mesece. 2-krat tedensko. 

Cena je 24.000 dinarjev za zaposlene ler 19.000 dinarjev za 
Studente In dijake. VplaOate lahko v treh mesadnih obrokih. 
Organiziraio tahko posebne teOaie za delovne organizacije. 
Predavatel] z dolgolbtniml lzku$n)ami je Andrija KdlundZId. 
BrezptaPen program le£aja poSljemo na va$ naslov. Ce pokli- 
£ele po telefonu 
(011) 670-252 all 
(011) 691-442 

Naueita se ravnanja z MS Dos-om in AMIGA Oos-om. pro- 
gramsklml paketl za: prolesions'no ohdelavo besedlla in 
podatkov. finanino poslovanje. grafiko in glasbo, video ani- 
macijo. CAO/CAM telekomunikacije In delo z modemi . . . 

Dorn kulture •Sludeniski grad». Bulsvsr AVNOJ-a 179. 11070 Novi 


POGOJI PRODAJE IN OOSTAVE 

- V nail trgovinl lahko plaOate v dinarjih all katerikoli drugi 
valutl. 

- Na voijo je prillino 7.U00 izdeikov. 

- Ce 2ellte prejeti material na dom. bomo na podlagi vaOe pisne 
zahteve izdali proforma fakturo s katero boste lahko izdall banki 
nalog za plaOllo v katerikoli valutl. Anticipirano direktno naka- 
zilo boste nakazall v naSo konst preko Banco dl Roma - Trieste. 
Narodeno blago bomo dostavlll v IS dneh po prejemu nakazlia. 

- Najniije naroCilo (pod pogojem, da Imate dovoljenie za uvoz) 
je 350.000 Mr. Vk'ludena je brezpladna emnala^a in nrevn? 
franko vaS naslov. 

- ZaradI nestalnosti trga elektronskih komponent so mogofie 
spremembe cen. 

- ObiSdIte nas lahko vsak dan. razen ponedeijka od 8 30 do 
12.30 In od IS. do 19. ure. 


Nadarjevanj* s jtrani 7 


'axlju£je. da se le po poplavi pre- 
3e(av kino uspeSnic v racunalni- 
ike igre (TopGon, Back to the Fu- 
■jre, Hambo, Commando, Gra- 

•acunalnikih. Glavna znaOilnosI 
•inoiger le, Oa se igra odvi|a kol 
• ino predslava v nizu animacij- 
'Kih seen, glavni igralec pa je 
]'a>ec pred radunalnikom. Na sli- 
■' 9 vidite sceno iz programa De- 
ender of the Crown, na kateri se 
" Geoffrey Longsword pnprav- 
'la, da bo resil Rebecco de York iz 
'Ok Normanov, V igfi Branilec 
<rone izberele enega izmed Stirih 
Saksoneev, kl bo poskusil zdruiiti 
'azkosano Anglijo. Igra ima lepe 
animacc|8ke scene turniriev, oble- 
ganja gradu, diskretne spolnosil 
in ropanja gradov, Vedma igre se 
Ddvifa na zemlievidu Anglije, na 
salerem se vidi, kako v svojih ek- 
spanzlonistidnih teZnjah napre- 
dujejo posamezni fevdalcl. Na 
lem nivoju so progrmerji zagreSili 
nairesneiie napake v tej ign: upo- 
rabniSki vmesniK le porazen (de 
hocete Kupiti SO vojakov, je treba 
SO-krat pritisniti na gumb miSkei 
n preenostavno le zmagati. Ani- 
macilske scene so aicer lepe, a v 
njih je za odtenek premalo ude- 
leibe igraica (za sabljanje le treba 
samo pritiskatl gumb). Oruga ki- 
noigra ie S. D. (., v kateri reiuiete 
svel pred jedrsko vojno z Regano- 
vim sistemom Strategic Defence 
Initiative (siratedka obrambna ini- 
ciativa). Rezen Idiotskega imperi- 
alizma In nekaj lidno narisaniti, a 
siabo povezanlh -revolverikih- 
seen ta igra nima veliko ponuditi. 
Na Zahodu je 2e v prodaji Igra 
Sindbad, ki |o ocenjevalcl v tujih 
revijah hvalljo na vse pretege, 
<malu pa bo priSla na trzISde tudi 
igra King of Chicago. Kinoigre so 
zaenkraf napisane samo za aml- 
Shka ]2 


go. napisala pa |i^ je softverska 
hiSa Mindscape. 

S poiavitvijo igre -Deja vu- je 
padia ena zadn|ih trdniav prista- 
dev uporabniikega vmesnika v 
naravnem lezlku (natural langu- 
age user interface), avanluristid- 
ne igre. Gotovo vsi poznate mueni 
poloZai pri igrsnju avantur, ko 
todno veste, ka| hodete stontl, a 
ne veste. kako bi to povedali radu- 
naimku. da bi vas razumel V igri 
-Od|a Vii- {ix videno). ki |0 vidile 
na sliki 7, je ta problem reSen. Vse 
besede. ki |ih igra pozna, so napi- 
sane V desnem zgornjem kolu. V 
bistvu gre za eno all dvomestne 
predikate: ukaz vnesete lako, da z 
midko izberete besedo •open- 
(opn) m zatem de predmet na sli- 
ki, kl ga hodete odpreti. Tudi okna 
so dobro inlegrirana v igro: v 
oknu na sredini vidite predmete, 
ki jih nosIte s sebo|. v oknu na 
desni pa izhode, ki so vam v dolo- 
denem trenutku dostopni. Na za- 
detku Igre se omamljeni prebudi- 
te na straniddu in z grozo ugotovi- 
te. da ne veste, kdo ste. V nadalje- 
vanju te duhovite Igre skudate t^- 
govontl na to vpradanje, ko pa 
nanj odgovonte. se ze poiavijo 
nova vpradanja . . . 

Na sliki f vidite naslovno sceno 
avanture 'The Pawn-, ki je 
opremljena s dudovito glasbo. Sli- 
ka le narlsana v nadinu -drii in 
spremeni- in prepletenem grafld- 
nerrt nadinu, tore) v lodiivosti 
330*513 s 4096 barvami. 2al je 
igra V nadalievanju klasldna avan- 
tura z muKotrpnim debatlraniem z 
mitolodkimi osebaml, ki na vsak 
moj poskus komunikaclje odgo- 
vorijo: -So whatl- ali pa -Thaf's 
what you think.- Igro omenjam 
zaradi zanimivega nadina zaddite. 
kl ga uporablja. Po dolodenem 
dasu igranja te program povabi, 
da vpided npr. tretjo besedo v sed- 
mi vrsti na 26. strani knjige -Tale 
of Kerovnia-, kijo dobid ob naku- 


pu programa. Ce je tvoia verzija 
programa piratska, verjetno ni- 
mad prekopirane kniige in zato ne 
< znas vpisali prave besede. zato se 
ivoie igranje hitro zakijudi. Morda 
bo imel novi sistem zaddite tudi 
dobro lasfnost: od piratov bomo 
poslei dobivali tudi navodila za 
programe. 

Za amigo le napisan tudi dahov- 
ski program -Chessmaster 2000-, 
kl ima lepo narlsana figure in igra 
povsem solidno, a -Psion Chess- 
na atariju ST ga gladko premaga 
na vseh nivoiih. Kdor ima rad mi- 
seine jgre. se mora vsekakqr na- 
uditi sfaro kilajsko igro -Shang- 
hai-. L|ubitel|i arkadnih iger pa 
bodo cenili igro -Marble Mad- 
ness-. koreklnopredelavozAtari- 
levih igralnih aviomatov. 

Sklep 


Za spremembo vam bom pn- 
hranil solfenje pameti o tern, za 
koga all za kai je ta radunalnik 
primeren ali ne. ker menim, da so 
braid Moi^a mikra^ovolj zrell, 

priskrbel dovolj dejstev, da bodo 
vade ugolovilve utemeliene. je 
moj cilj Ooseden. 




Nadeljevanje s strani 9 

mo uporabljaii, kadar vkijuduie- 
mo V C program asemblerske 
funkeije inline. Iz integriranega si- 
stama namred ne moremo klicdti 
asembierja. Vkljuden je tudi novi 
Borlandov Turbo Linker, kl je po- 
polnoma kompatibilen s stan- 
dardnim Microsottovim UNKE- 
XE, kl je del opei^iiskega siste- 
ma MS-DOS in ki ‘ifaj bi ga moral 
imeti vsak uporabnik (=*C/XT/AT 
kompatibilcev. in zakaj naj bi dlo- 
vek uporabljal novi Bohandpv 
TLINK? Ker je dvakrat hitrejdi od 
starega potda, zatot 
No, za pfogramiranie po starem 
nadinu je kaj male razioga, saj 
integrirani sistem ponuja sKoraj 
vse. kar diovek polrebuie za ne- 
moteno delo. Program lahko na- 
pidemo, prevedemo, povezemo in 
po2enemo v enetn samem zama- 

dasa za razmidlianje. Turbo C pce- 
vaja s hitrostio oKrog 8200 vrstic 
na minuto (izmerjeno na AT kom- 
patlbilnem Multnech ACCEL 900 
z uro 8 MHz in s trdim diskom 
Mini Senbe 28 nis, das povezova- 
nja pa le praktidno odvisen le od 
hitrosll Irdega diska. V nasprotfu 
s Turbo Pascalom poieka prevaia- 
nje vedno preko diska in ne iz 
HAM. Razyijanje tede prek siste- 
ma menutev, Ki smo se |ih bill de 
zOavnaj navadill. od programa 
Superkey zdavnaj navadili. od 
programa Superkey naprej. S pn- 
tiskom na FI nam Turbo C ponudi 
odiiden 1. 1. -context sensitive 
help-, kar pomeni. da program 
izpide nekaj vistic pomodi, odvis- 
no od tega. kje se v sistemu mem- 
lev trenutno nahajamo. 

Osnovni meni nam ponuja se- 
dem opcij: FILE, EDIT, RUN, 
COMPILE, PROJECT, OPTIONS 
in DEBUG. V meni|u File opravlja- 
mo operaciie, kl se nanadaio na 
disk: branje. shranjevanje dalo- 
tek, menjava aktivnega direkton^a 
ltd. Z izborom opcije Edit se eno- 
stavno preselimo v editor. Run pa 
prevede, pove^e in podene pro- 
gram, ki ga trenutno razvijamo. 
Compile prevede program in ga 
ne podene. program pa lahko pre- 
vedemo V kondno. EXE obiiko. all 
pa V .OBJ modul za povezovanje z 
drugimi programi. Ker ie C lazik. 
ki spodbuja pisanje programov v 
modulih. programeril v C-ju na- 
vadno uporabljajo t. j. program 
MAKE, kl skrbi za prevsjanie in 

g ovezovane modulov med saboj. 

a namred popravljamo en mo- 
dul, drug! pa so da prevedeni. bi 
blla izguba dasa, de bi prevaialmk 
de enkrat prevaial de prevedene 
dele programa. Zato se MAKE uk- 
vai)a le s tisiimi deli programa. 
katenh izvoma koda se na ujema 
$ prevedeno (to pa ugolovi s pn- 
merjavo dasovnega pedata na iz- 
vomi in prevedeni kodi). Stvar si- 
cer ni tako preprosta. kol sa slidi, 
vadno pa je. da deluje; a deluje 
brez napak in s hitrostjo turba. V 
meniju Project dolodimo Ime da- 



programa. za katere mora skrbeti 
MAKE. 

Najbolj je razveien meni Opti- 
ons. ki omogoCa nastavljanie raz- 
nih parameirov prevaialnlka, Itn- 
kerja in razvojnega okoija. Lahko 
prevaia v kar Sest razlitnih mode- 
lov. ki so odvisni od naCina razpo- 
reiania programa, podatkov in 
sklada po segmentih (ah,- kako 
pogreiam MC 66000!): tiny, small, 
medium, compact, lage in huge. 
Take lahko z izbiro modela tiny 
pi$emo programa tipa .COM, ki 
zahteva kodo, podaike m skiad v 
enem samem segmeniu; z moda- 
iom huge pa programa, ki so 
prakliino omejeni le z razpolo2l|i- 
vim pomnitnikom. Turbo C zna 
prevajati ludi v kodo za procesor 
80286: kdor piSe programs za AT 
kompatibilce. bo Izbral to mo2- 
nost. Razlika v hitrosli izvaianta 
nekaterin lunkeij bo kar precejS- 
nja. Drugi naCin pospeSevanja je 
uporaba numeribnega koproca- 
sorja 8087/80287. Oe ga nimamo, 
lahko uporabimo sottversko amu- 
lacijo koprocasoria: £e pa v pro- 
gramu na uporabijamo aritmatika 
s plavajoCo vajico, lahko matema- 
tiino knjiZnico Kar izklopimo. V 
tarn maniju doloiimo tudi naPin, 
na katerega Turbo C optimizira 
pravadano kodo: na rapun hitrosli 
ali pa doliine prevedenega pro- 

Razvoino okolie pnredimo svo- 
Jim potrebam tako, dasi doloPimo 
diraktorij, kjar prevajalnik iSPe t. i. 
header datoteke. tako znaPilne za 
programski jezik C; in direk(ori|, 
kjer so spravljene knjiinice pod- 
programov (funkeij). Pravaialniku 


lahko seveda tudi ukaZemo, da 
prad vsakim prevajaniem pospra- 
VI novo varzijo izvorne kode na 
disk. S lam se razvoj programa 
sicar nekoliko upoPasni. vendar 
je lak naPIn dela zlata vreden. Pe 
vemo, kako zahrbten je C in kako 
se program, ki je videti brezhiben. 
rad •obasi~. 

Zadn|i meni ima obelajuPe ime: 
Debug. Tu pa se srePamo z edino 
pomanjkljivosljo Turbo C-)a: po- 
manjkaniem pravega debugerja. 
kakrSnega ponuja Microsoft v na;- 
novejPem paketu svojega preva- 
jalnika za C (CodeView). V lam 
meniiu lahko le doloPimo napin, s 
katerim se izpisujBjo poroPiia o 
napakah v programu Pomanjka- 
nje pravega razZuZkovalca je toli- 
ko bolj bolePe. Pe vemo. da odlip- 
ni CodeView deluje samo z doma- 
Pim prevajalnikom. Morda bo 
Borland izdal debugger posebej. 
ali pa morda v paketu s Turbo 
Macro Aasemblerjem (saj lahko 
malo sanjarimo. kaj?), ki bi bil ra- 
cimo deselkrat hitrejSi od saj-va- 
ste-Pigavega MASM. Sicar pa - 
kdo Se potrebuje zbirnik. Pe pa 
lahko V Turbo C-ju piSe celo ne- 
varne TSR (terminate, stay resi- 
dent) programe? Ampak debug- 
ger . . .7 Zbudi se. (ant! 


Delovno podrodje 


Razdeljeno je na dve okni. V 
vePjem (velikost lahko po Zelji 
spremenimo) urejamo izvorno ko- 
do programa. v manjSem pa dobi- 
vamo sporoPila o napakah, ki jih 
je program odkril med. prevaia- 
njem. (Poznatekoga, Ki bi napisal 


program brez zuzka v prvem Su- 
su'z Mem je uspelo enkrat lam po- 
leti. Program je bil dolg test vrstic 
V Pascalu! Pomislitel). V siarem 
Turbo Pascalu nam prevaialnik 
sporoPi prvo napako, ki jo na|de 
ter pri nje; preneha s prevajaniem. 
Turbo C preveOe program do kon- 
ca (razen Pe napak le ni preveP) in 
izpite ustrezno Slevilo sporoPil. S 
pritiskom na Ilpko se preselimo v 
urejevalnik, po katerem se z do- 
bro merjenim udarcem na lunkcij- 
sko tipko sprehajamo od napake 

Editor je slandarden, po vzoru 
nepremagljivega WordSlara. 
Ukazna zaporedja lahko s progra- 
mom TCINST prekrojimo po svo- 
je. vendar se lega le malokdo lote- 
va. WS je paP standard, ki se ga 
splaPa nauPili. Editor v Turbo C-ju 
ima Se nekaj dodanih ukazov. ki 
omogoPajo zares udobno Oelo: 
naj omenim samo to. da lahko v 
datoteki nastavimo Stirl markerje. 
h katerim skaPemo v nekaj trenui- 
kih. Urejevalnik se odlikuje predv- 
sem s hilrostjo, ki presega celo 
novi MicroProjev WordStar 4.0 
(preverjeno!) Premikanje olokov 
je trenulno. predvsem zato. ker 
Turbo C drzi ves program v pom- 
nilnIKu in si ne pomaga z zapiso- 

Kaj pa hitrost izvaianja progra- 
mov? Turbo Pascal je na raPun 
hitrega in udobnega razvljanja 
programov izgubljal dragocene 
sekurde pri izvajanu prevedenih 
programov (Peprav so operaci|e s 
plavajoPo vejico preoej hitre, za- 
radi neslandardnega internega 
zapisa realnih Stevil). Pri Turbo 
C-ju na srePo ni tako S primemo 
opiimizaeijo (da ne omenjam 
uporabe koprocesorja) so rezulta- 
II naravnosi odIIPni. 

Turbo C podpira standard 
ANSC ter popolnoma podpira de- 
finieijo lezlka kakrSna sta zapisa- 
la Brian V. Kernighan in Dennis 
M. Ritchie V sveti knjigi The C 
Programming Language leta 
1978. Problemovs prenosljivostjo 
tako ne bo. Knjiznica funkeij je 
sicer poina Oodainih neslandard- 
nih podprogramov. vendar je od- 
lipno dokumentirana - vsaka 
lunkcija ima oznako. kako je s 
kompatibiinostjo z UNiX-om, AN- 
St-jem all MS-DOS-om. 

Z uporabo (unkeij low-leval (ki 
seveda niso prenosljive zunaj 
standarda MS-DOS) je mogoPe 
klicati BIOS all DOS na najnizjem 
nivoju in to ns precei enostaven 
naPIn. Za primer si lahko gledate 
priloZeni listing benchmark pro- 
grama GRAFSCRN. Program 
vklopi nizko gralIPno resolueijo, 
nato Izrite 10.000 pikslov na za- 
Sion ter se po pntlsku na tipko 
vrne v tekstni naPin. Uporabljene 
so iri tunkcije. ki kliPejo BIOS. 
Oas Izvajanja na mojem AT kom- 
patibllcu z uro 8 MHz m grafiPno 
kartico EGA: 2, 3 sekundel Vse tri 
grafIPne tunkcije smo morali na- 
pisali sami, ker jih v knjitelcah ni. 
Po siarl navadi lahko od Borlanda 


priPakujemo poseben grafiPni pa- 
ket za Turbo C po vzoru paketa 
Turbo Qraphix Toolbox za Turbo 

Marsikai bi se te dalo povedaii 
0 tern odIiPnem programu. vendaz 
prostora je malo m Pez pol ure 
moram oOdati tekst. Oa je pro- 
gram res dobro zasnovan. doka- 
zuje najnovejii Microsoftov oglas 
V ameriikih revijah. ki ponuja no- 
vo verzijo prevajainika za C z ime- 
nom Quick C. Njegove zmoznosti 
so sumljivo podobne konkurenP- 
nemu programu. Quick C si bo 
Ireba ogledaiil Turbo C pri nasle 
ni razSirjen. vendar vam zaraOi le- 
ga ni ireba skrbeti. Oez Kak mesec 
ga bo gotovo Imel vsak lastnik 
PC/XT/AT komfiatiOilca. Medtem 
pa prebirajte Borlandove oglase: 
Kmalu se morata v njih pojavrti 
dva nova izdelka. novi urejevalnik 
beseOil ter novi SIdeKick Plus. 
Slednji ne bo le izboljtena verzija 
starega programa. lemveP na np- 
vo zasnovan sislem TSR (termina- 
te, slay resident) programov, ki 
naj bi postal standard. Zaradi po- 
plave programov. ki med delom 
potuhnjeno PakajO v rezervira- 

loZnost (SideKick. SuperKey. Pro- 
key. Mouse, Wot Finder. Frieze. 
Turbo Lightning ild.). se je na- 
mreP zgodila neizogibna Kata- 
strola: ker se vsl podobni piogra- 
mi posluiujejo nizkih udarcev. jih 
je kaj tezko ukrotili ter spraviti v 
mirno koeksislenco. SideKick 
Plus naj bi zagotovil neke vrste 
operaeijski sislem za tovrstne 
programe, ki bi se poslej nalagali 
z disks Ob vsakem klicu. SPRINT 
The Professional Word Processor 
- pa bo n^hitrejSi urejevalnik be- 
sedll za PC/CT/AT standard. Tisti. 
ki so ga ze videli pn delu. poroPa- 
jo 0 hitrosinih pridobitvah s fak- 
torjem S. Bomo viOeli! Vsekakor 
bosie V Mojem Mikru lahko brali 
test ten programov lakoj, ko bo- 


IMIMO ZASl6^ 



doSCa. [okrat so naprooaj trije mo- 
nilorjl: MD (mono). CD (barvni) in 
ECO (EGA). Zapovrslfo so namenje- 
ni pnkazu v naSinlh Hercules. C(jA 
in EGA. \ekd3nia Ce loeijlvosl PC 
1512 |e izginila. Nafin prikaza dolo- 
tlte s pramikom mikroatikaia zada) 
na ohlSju mlkra. ZaradI izOire mom- 
toriev naj bi tisiemu. ki kvalileia 
EGA na potrebuie. zanjo na Oilo ira- 
ba plafavatl. Pogled v •" 


ima 256 K vdelanega HAM 
in lasinl ventilator. Nesreia nikoli 
na poeiva: val monltorjl vBabu|a]e 
napalalnik. namenien caloinemu 
telezju. Kljub tamu da so u ' 


zdru 2 l|ivl a tistimi. 

uporabljalBM. naPC leaoneoosie pusioiovscina 
mogli prikljuiltl avojaga monilorja. ostal BASIC2 


loieno - taga pa Schneider n< 


Sistemsko okolje sta ia vedno 
MS-DOS in GEM. Prvega so v sode- 
iovanju z Microsottom dokonCno 
razhroiiili. drugi pa po zagonu in- 
samodeino 


miSKo V lodl|i- 
vostl. ki JO ponuja EGA. DOS Plus ja 
postal nekako odve£en To se poz- 
na pri atirih sislemskih disketah. ki 
so zdaj dosti bolj smiseino ureiene. 




a spoznanje zbolj- 


. .snarazstavi 
NOMOA V Allanli. ZOA predstavil 
nov urejevalniiki mikro, PCW 9512. 
Stroj se bistveno razlikuje od uspei- 
nega para PCW 8256 S 6512. Sasta- 
va pakela. sistamska Skatla s 
3-palPno disketnoanoto. prostor Se 
za ano; mar)eUPni tiakalnik (20 
cps). CB monitor. 512 K RAM: besa- 
dilnik Locoscript II (otoSkI kolegi ga 
na moiejo prehvalili). pravoplanik 
Locospell; urejevalnik serijskih pi- 
sam Locomail: paralelni Centronic- 
sov vmesnik za povezavo s Stirimi 
drugimi liskalniki; po Zelji seri|5ki 
vmesnik CPS 8256. Amstrad kljub 
obilici mraPnih napovedi vztraja pri 
izjavi, da 9512 ne pomeri konca nji- 
hovih stareiSih slrojev. Sat marke- 
linga Makolm Miller: -Prodajali bo- 
mo svoje prejSnje models PCW, d> 
kier bo zanje veliko povpraSevarje.- 
Hanadoma oslarele slroje naj bi do- 
leielo le znlZanje cana za 100 


Amstrad/schneider 
PC 1640 


pcem zioajo gradove v oblak . ^ 
osebnih ra^unalnikov poCasi posts 
lanegolov Sam Schneider se mar 
da prav sirogo drii napioveOanih k 
kov - od sreda julija dalje lahko. k< 
pravijo (vlisi s kraja dogaianja v ai 
gustu kaiajo. da ni take), v nemiki 
— — - ' - le njihov novi mikrc 


PC If 


Namesto 512 K je zdaj 640 K vdela- 
nega RAM. V ohliju le vanlilatot - 
naze, da govorice v Angliji niso bile 

menjala EGA v Paradisovem Cipu - 
od (od ludi manjte sprememba v 
BIOS SlednjeprlPC1640nepome- 
n: le lobljivosti in kvalitele slike. 
lemveC ludi preceiOnjO prilagodlji- 
n nakupu PC 1512 sle lanko 


medliBin 


Laserskl liskalnik OKI I... 

6 se je apusiil pod 3000 DM RE- 
TURN Grafifine kartica. ^ruiljlve 
z VGA. napoveduieio (mad drugi- 
mi) STB. Tecmar, Ouadram, Sig- 
ma in Tseng Labs. ZdruZIjivi moni- 
torji prmceton ultrasyne. amdek, 
NEC mullisyncPLUSmXL. . . RE- 
TURN Ouadiam. AST in STB se- 
slavljajo prve karllce za PS/2 
Predvsem gre za dodalni RAM in 
V.T RETURN Ameriiki Avani-Gar- 
de je zaiel avgusta za manj kot 
200 DM prodajati softverski emu- 
lator IBM za ST, ki doseZe 80 od- 
slotkov hitrosti PC/XT. Z njim le- 
Oeta 1-2-3 in Flight Simulator, 
AmenSki sollver v ZRN obitajno 
prodaja podjetja Application Sy- 
stems Heidelberg, pozanimajte se 
pn njem RETURN Amiga 2000. 
prihaiajo karPee Z 80286, 80386 rn 
viaoko loiljivosiio (2 • 2 K) Amiga 
500. priporoCena cena na( Ch do 
boZiPa padia pod 1000 DM - v 
irgovinah lorej na 700-B00 DM 
RETURN IBM po vsa) vaoelnosti 
ne bo mogel pravno zaiOitrti m- 
krokanala.Ve/ikalirmeinpr NCRj 
V zaupnin pogovonh raot povwt 


vedbo. KompatibilnsZem se odpi- 
ra|0 vrata RETURN Compaqov 
poHable III dobi 80386. deskpro 
386 pa bo po novem tekel v taktu 
20 MHz RETURN Poletnr saznam 
najbolje prodajamh mikrov v ZRN 
diagram kalegonje PC ja popolno- 
me kaolipen trenuino vodi mac. 
med.prvih pel le pnila amiga 
2000 med hiSnimi mikri sta na 
prvem (n drugem mestu C128/D In 
C64; v kalegoriji -polprofesional- 
nih- slrojev prevladujejo razikni 
ST po pomladni utrujenosli si je 
opomogla amiga 500 RETURN Za 
okjs po poslovnm moinoslm he- 
kerja na zaiasnem delu v lujmi: 
seznam raiuraimSkin poklicev in 
okvitnih telnlh dohodkov (v DM) 
iz avgjstovskega Cnipa. Progra- 
mer 54 300 TisKovni predslavntk 
55.350 Prodajalec trde in mehke 
opreme 56.700 Novinar za raCu- 
nalnistvo 64.800 inZenir serviser- 
68.200 Set dislribucijs. 96.200 
Marketing izdelkov 96.200 Raz- 
voj sollvera- 104.000 Prodajalec 


sr-'iKSij:, 



posreeilo poloviti celo nekaj .. . 
gramarjsv, ki so Ashlon-Tatu uili 
od projekta dBase IV. Predssdnik 


ska so. 0 cudeZ, zelo ugodne RE- 
TURN Atari 520 STFM naj bl se si. 
seplembrom zaiei prodajaii po 
299 (jntov (ca 6S0 DM) V Britaniji 
so lelos prodaliZe 45 OOOrazliCnih 
modetov ST PnvIaCna naloZba za 
pocani kupljene devize RETURN 
AmeriSke soltverske hiie. ki so se 
"■'■'I-..I* * poslovnimi programi. 

- po svetu kroZijo stroji 

procesorjem 68000. Ashton-Ta- 
le. -AmIgaiSenikolinismeslitali 
zanjo'- RETURN Pravijo. da je za 
Commodorjev letoanjl dolgo 
Sakovani u*"*'' kk,*. 



Gosub 

stack 


Aioe ee Ze nefeaj Casa hvali. vako 
bodo prenesli Paradox v Unix 
in OS/2 Borland si bo oiitno 

dane pogaCa IBM RETURN V ZRN 
so koneno v ve£ kot vzorbnih koll- 
dmah za£eli prodajati mega ST 
So 5e teZave z blitterji in zalogami. 
voija pa oiitno obstaja RETURN 
ZboIjSell so graliZno kariico EGA 
Wonder Zdai zmore 640 ■ 460. 
752 • 410 in 800 • 560 toOk, pn 
nakupu dobite gonilnike za Auto- 
CAD. MS-Windows, GEM. Ventura 
Publisher, Lotus 1-2-3 m Sympho- 
ny (132 • 44 znekov). Prsureieno 
KaHico V ZRN prodsja Addon 
Computer (Bruehl) za 1096 mark 
RETURN Veiopravilnost s Turbo 
Paccalom Multi Turbo. Bauer & 
Wetzel. Heidelberg, ZRN - v pred- 
prodaji 148, pozneje 198 DM. MS- 
DOS nad 2.0. TP nad 3 0 RETURN 
• NOVICA MESECA |uli|a • Zaiela 
se je prodaja Z8B. Sir Clive pravr 
•Sai sam vam rekeli- Soltverske 
hiie si prizadevajo v eim kraitem 
easu naptsati kup programov, od 
komunikacij do iaha m tekslovnih 
pustolovS&n Ocene oloikega li- 


stolboza 24 M dolarjtv In 
da je Ratligan prostovoljno odM. 
sicer pa bi ga kmalu odpuatih 
Gnili kapitahzam' RETURN OtoNci 
instituci)! RML (nakoi Research 
Machines) in BMP (British Micro- 
computer Federation) tta napadu 
od(o£rtev BBC za Acornove A300 
kot neprimerno in neiporino Ja- 
bolko spora ja predvsem arhime- 
dova (glaj Mimo zaslona) zdruZiji- 
vosi z MS-DOS Dejanski vzrok 
prepiia je vladni hnaneni paket 19 


007. PosiovneZa st 


nju - podroiiu, ki ga monopolizira 
BBC RETURN Saj se spomlnjate 
projekta Sodnega dne? Pnkazal 
se le nov LV-ROM disk imenovan 
Ecodisc. ki je nekekien vodnik po 
skologi|i dejaneko pa simulira 
upravljanie naravnega parka Ne- 
kateri dodatki k sislemu omogo- 
iajo prenos slik z dlska na diapo- 
zilive. Cslolna menko-trda ko^>- 
guracija AIV (advanced mleractive 
video) vas zOaj slane 4.490 luntov 
Ni Cudno. da SBC poeluje prad- 
vsem sSolami- po zniZamh cenan 
RETURN Direktorja programsKe 
hiSe Oomafft nadatjujeta james- 
bondovsko Iradicijo (A View to a 
Kill . jO| . ). Ko to berele. bi po 
otoikih Irgovinah Za morale slra- 
iiti igra The Living DayHghts. ki 
se zgleduje — 


'<n 


Una varzija, Ki pa ao to 2e rieKai 
iasa lahko Pobili ludi lastniki mode- 
la iai2. WordStar 1512 na| b> se 
apremenil v WordStar 1640 z nekai 
noviml zmo 2 nostmi(tOieie negoto- 
vo). Schneider sestavlta poslovni 
pakai, namenjen srednievelikimpo- 
d|et|em in oOrtnikom. Ne vamo te, 
all bo obliubljeni iopek lekel z 
GEM, vandar to pravgotovo veljaza 
G-BASE dro2be SPI. ki ga dobite za 
199 DM. To le zahteven, a zmogljlv 
program za delo s podatkovnimi ba- 
zami. Za PC 1640 so ga prilagodlll 
lodl lormatu WordStara. Sodelova- 
nje mad SPI in Schneiderjem se, kot 
praviio. nadaljuie 


SWep 



Oprema- amuSi, ki se ilh da izvleti 
iz vral: po an laser v vsaham kola- 
au, usmerianie na tarCo polaka na 
zaslonu v viimi voznikova glave; 

zadnjo ragistrsko tablico. vodani 
izslrelki za ZaromaU in samouni- 
Cevalni mahanizem. ki vas v eni 
mmuli potlie rakom ZviZgal Mark 
In Dominic sta prelzkuSnjo preZi- 
>ela. Living Daylights dobile v iz- 
vadbah za CPC, PCW, spectrum 
0-64/128, amigo. Btari|S. BBC in 



meriev ja boijii Activision, ki je 
kupil Infocom. oglaia novi puslo- 
lovSOini -V 2ivo* z gledallSko sku- 
plno IZ Chicaga RETURN IBM sa 
]S odloCil prodsiat) GEM Draw 


lek konca za Windows? Naaproi- 
no; prihodn)! program! DR bodo 
za strojni umasnik uporabliali Pre- 
sentation Manager, torej varlanto 
okolia Windows RETURN Virgin 
Software, znan po diznih projek- 
tlh za hiine mikre. se le odIePII 
temeliito podpreti PC - -razvedn- 
li. nai bi l|udi. ki so z dragega 
pisarniikega prasadlali ns svoie- 
ga domsPega tarliia. Novi progrs- 
mi bodo -za tiste. ki uporabljsjo 
PC, pamelneiSe opravilo kot igra- 
- e- (Patricia Mitchell). Softvar se 
3 prodaial po 50 funtov za kos 

.... — .. K,„p. 


vseh vetrov In nai bi morebitnerr 
uporabniku pokszale. da sa ri 
nima iesa batr iupnik plie prk 
ga s PCW, lastnlk sadne laime 
Parlijem uraja plaPe svojih dels 
cev... Carol Vordennan. -Za I 
da lahko vozite avto, vam nl Irsi 
poznali podrobnoati molorja z n 


oo prooaiai pv 

RETURN Zapv 


CES, To igro ja napcsal Dave La- 
bling, niegov sodelavac in konku- 
rani Steve Maretzky pa ja avtor 
Planetialla Namen: dokonpno 
ugoiDvill, katen od oben progra- 


medzvezdnemu osveialcu znana 
•irma. KI le zadnjB Ossa Izdelovala 
periferiio za Amstradove slroje. 
Ustanoviteli Abta Pandtal misli. 
da -le trg usahnil, mi pa smo so 
preusmerlli k drugim stvarem Iz- 
stoplliv 


luntov RI 

pn oloikem Personal Computer 
Wofidu. te sKupai z oDvastilom o 
Infooomovih novin izdelkih dobll 
kuverto z napisom: -Ducat klopo- 
tafitih ja|c - POZOR: hranile na 
hladnem, da sa ne izIeJeio - Po 
kraiJem hani)anju je Guy odpti ku- 
verto in V njB| je nakai zaikreblja- 
10. Groza spoitovanega kolega le 
Dila ie vaPja od lists, ki |0 doiivite 
Ob igraniu pustoloviPins Lurking 


pokazsli 
ROM, gi 


, _ Ponuiali so naroPi- 

specializirano revi|0 Archive, 
all lo kartico za itirl Pipe 
gralipni softvar z miijo. ns- 


klDSI in proli lemu ne moremo nl- 
Pesar ukraniti-. Pa Pe dobia novi- 
ca: Kampslon Data, stranska vaia 
podjeljB. Se vadno posluje RE- 
TURN Atari|Bva napoved. da bo 
zniial ceno STFM, je prizadela ko- 
mai rojeni spectrum plus 3 veriga 
trgovin WH Smith |S ponosno izja- 

e bo prodaiata, saj se 

onmeriati zatari- 

luntov razlikel Pripaku|S| 0 . da se 
bo spectrum -<■ 3 nekje do boZiPa 
pocanll na 200 funtov. Govorl sa 
ludi 0 modem plus 2A - plus 3 
brez diskelne enole Ta del trga 
postaia nekam nasiPen Amslrad 
pe se le zabankadiral- -V lorn Pa- 
su nikakor ne nameravamo zniZali 
cene. Nikoll rismo govorlli in ne 
govorimo o trim slrategiji na- 
pra|.' RETURN Znameniti biitan- 
ski Channel 4 le priPel predvajati 
serijoza vse. kl ph navdajanevzdr- 
Zen sirah pred rapjnsinikl - -So 
We Bought a Computar-. Osebe. 
kl naslopaio na tv. so zbrane z 


V epromu z razhroiPevalnikom in 
nekaj igar. prenssenih z drugih 
mikfov - Spy vs. Spy. Crazy Rider 
ltd Kardober start RETURN Steal 
ogledali sliko sredi te rubrikei Ne 
najdele zveze med negovanimi 
fantki in napisom nad njlmi? Eno- 
stavno: Pe vam odpove diskovna 
enota. pozvoni edan od nph. po- 
toIPe po njei in spot |a vse v naj- 
lepJem redu. (Pravzaprav gre za 
rakiamo za homo-porno-lilm SltL 
con Valley Meets West Hotly 
woodlRETURN Ssi si Zelite imeti 
pisan. oKraSen. psif 
kro? Aealhstic Teel 
posebei rad ustreie I 


ra tudi PC. Cane: 

-lesan- mac = 895. Pro mac = 195 
tuntov. NaipopularneiSa le granit- 
naizvedba Cudovilodanlozapn- 
jalelia hekerja, ki vse drugo it 
ima! PokiiPlle Aosthetie Technolo- 
gy na (415) 326 3936 RETURN Ep- 
son je obllkoval lehnlko -chip on 
Ilex-, s kalero se da spravili vse 
potrebno za LCD zasion na gibek 
plastIPen Irak. Msndaje mogoPe s 
tern tudI uporabliali lluorescenp- 
ne namasto elektroluminiscenP- 
nih virov. ki so doslaj presvetljeva- 
h LCD. Tako bodo dobili iasne|9a. 
trajneiie. varPnejSs. lalie in cenai- 
i» zeslone. Zastopnik Hubert Fit- 
more menl. da bodo LCD zame- 
niali klasiPne zaslone na skorai 
»«oh podroPph. razen pri opravi- 
I. kl zahtevajo iziemno visoko 
- lelozZenilho- 

0 zaslona RE- 


vodi.-praviFredKoasler Pripakuio- 
|0 podobno ugoden odziv Itga na 
PC 1640. TehniPno le now mikro 
oPitno bol|5l od predhodnika in zdi 
sa. da lokrat Kritiki ne bodo lake 
zlahKa odkrivali niegovlh slabih 
strani. PriporoPene cene so za 
apoznanje nad llstimi. kl |lh plaPate 
za v garaZi nareiane klone. Zarndi 
tega nai bi se nIhPa na pritoZeval. da 
kjpujs izdelovalPevo ima. Upoite- 
vatl pa kaZe. da se polelne zniZane 
cene vPasih ohranijo do nadal{n|e- 
ga Vakuum med PC 1640 v razliP- 
nlh konfiguraciiah In sorodnimi 
zdruZIiivcl Oi se tako 9e povePal Ti- 
sli, ki |lh ta razlika v cem ne bo 
motlla, se verieino tako all tako ne 
ukvar)a|o s takZnim drobiiem. Iisti s 
plitveiSImi iepi bodo Se raie pogie- 
dovali po npr. 1040 ST. ki ga - z 
moniloriem, miSko in vdeiano d>- 



sketno enolo - z nekai srePe kupite 
za 1700 DM. Ko smo Ze pn AMn|u - 
tudi niegov PC nl (ako slab, pa te 
ceneiSi |e. Izbira >e vaSa 

Tahnipnl podatki 

Mikroiamsirad schnaider PC 
1640 

CPE Intel 8086-2. 8 MHz 

RAM: 640 K 

RazSiritvena mesta: 3 prosta. 
eno predvideno za krmilnik Irdega 
disks; podnoZie za antmetiPni ko- 
procesor8087 

Grafikai Pip paradise EGA Pip na 
osnovni ploitl. CQA. EGA. Hercules 

Vmeinikl: centronics. flS 232. 
miS (zaruZI)ivosl z Mccrosotlom). 
monitor (naPsioma zdruZI|iv z IBM) 

Zunanji pomnllnik: v osnovru 
konliguraci|i S,2S-palPna disketna 

sketna enota ali irdi disk z 20 Mb 

Monitorjl: MO Imonol, CO. ECO 

Cana- 1640 SD-MO lena disketna 
enota in mono monitor): 1696 DM. 
1640 HD-ECD (diskelna enou, Irdi 
disk, moniior za EGA): 4498 DM. 
taki ceni pnporoPa proizvaialec 


Tudi Intel v razredu 
80386 


Naposled le tuOi Intel zaPal izde- 
lovali raPunainike s procesoriem 
80386. N|egov model 320 |e vepna- 
menskl razvoini sistem s 16-MHz 
80388 in 80387. 2 Mb RAM in do 120 
Mb diska. do pet I/O reZ in OS iRMX 
n 2.0 V raalnem Paso s kopico raz- 
voinega softvera. RaPunalnik kaipa- 
da spioh nl PC kompalibilen. Cena: 
prIbliZno 30.000 dolariev. (N. N.) 




15 









Amiga v mrea 

PrI Commodorju so povezali dva- 
naist prijateljlc v mreto, namenjeno 
nadal|n]emu izobratavanju tiatih. kt 
sa ukvarjajo 2 grallko. Teiaia so se 
udeletill zlasti brazposalnl. pa tudi 
vsi tlstl, kl si ielrjo s poznavanjem 
dela z mikrom zagotovltl slu2bo ie v 
nasiednjlh letih (pozor: v nasled- 
njem odalsvku ae objaktlvnosl ne- 
ha, zafinasalepozaviiaCommodor- 
|ava reklama). 

Na leiaju so se brazposeini Idr. 
nautili izkorislili pradvsem svoje 


Poljska 

mikroatmosfera 

Zdl sa. da ratunalnlStvo povs 
kjsr ne Vlada kapitalizetn. doZK.,. 
enake porodne krte. Nakljutja nam 
je prineslo pelero pel]aklh mtkrota- 
sopisov in z nostalgijo smo se 
spomnili tasov, ko so prl nas vzni- 
kale prve take revlie. Golovo se ie 
spomrniale vetnih preplrov In za- 
mer. ko se s prljataljem nista spora- 


Steve in podobno 

Iz zaupnih virov smo Izvadcll. da. 
podobno kol drugl pisci program- 
ska oprama. tudI avtor urejevalnika 
STEVE polag raziirtlev In dodatkov 
tega programa prlpravlja za novo 
leto ie nekaj novaga. DopolnIMv 
prlrotnlka In nova verzlja programa 




zumela, all na| bodo pivl Ratunarl 
all Moj mikro. kaj je pokopalo Pilot 
Video, zakaj je Trend nekam zadr- 
ian. NajbrZ smo skupaj vili roke nad 
kupom tasopisov, ki so se nenado- 
ma zatali iivo zanimatl za mikro 
zadeve. prl tern pa plsall cvetke, za- 
radi katerih ste se hani|all ie nekaj 


ZeTiith: nov plo§6ati 
zaslon 


PrIZenIthu so razvill novkosvlso- 
ke tehnologije, namenjen ploitallm 
barvnim zaslonom. Izdelek se ime- 


sprehod po stopnicah. ja FiM p 
hod na Lunol* (Aaron Goldberg, li 
lematlonal Data CeiporBOor 
>FTM bo lemelfito vpllval na grafl> 
ne apllkaclie. Tatas sa ne more n 
merit! z n|lm.. (Gregory Blatnik, Di 
taquaat.) 

Skrivnosl novega zaslona 
zboijiana ssntna maska (shado 
maski, kovinski itll, kl ga naidete 
vseh katodnih ceveh. Vsaka takir 
maska Ima na tlsoie luknjic, nam. 
njenih rdetemu, zelensmu In mi 
dremu fosfoilu, ki ob obstreljevani 


spustil z nekai dm ni 
Cunalnikl. kot je ( 
amiga. so idealni za oblikovanie 
graflinih Izdelkov. Prijaleljica le v 
povezavi s kamero. genlockom. dh 
gilalizatoriem. skenerjem in barv- 
nim tiskalnikom patetitno ■odprta 
udeleiencem tetaia moZnostl. o ka- 
terih so lahko prej le sanjali- 

Ratunalniikl studio so postavili v 
prostorih zdrutenia za nadalfnie 
IzobraZevanje (Verein fuer Fortbll- 
dung). V mreii je litalo 12 amigspo 
1,5 Mb RAM in drugo disketnoeno- 
to. •Gospodarica- (master) le bMa 
nameniena voditelju letaja Pod 
stropom je visel projektor. ki je lan- 
ko na zidu pokazal sllko z zaslona 
vsakega mikra. Zraven so sodIN ie 
dva zmogljlva 24-igllCna liskalnika. 
vldeokamera m digitalizator. Vodja 
je lahko vsabino svojega zaslona 
poslal kateramukoli udeleZencu. ie 
pa se (a kdo prevei poglobll v delo 
In sploh ni vet resgiral na dogodke 
V zunaniam svetu. so mu lotili ami- 
go od monilorja. 

60 Commodore navsezadnie pre- 
prltal skaplitne mikromane. da )• 
-e8enstroj?(Foto: 


Sun 4, nova RISC 
serija 


1 G Moj mikro 





Acom: archimedes 


lf-THeN-ELSE-€NCHF. 
dodali SO mu WHILE-ENDWHILE m 
CASE, sestavliste lahko knjitnico 
funkclj In procedur. dosagljivih je 4 
Mb RAM. Dodani so poskins pod- 
pora za dslo z matncami in udobni 
grafitnl ukazi (ikrati. miS, polnjenie. 
promikanie, liki...) Za tieksrie so na 
vol|o §a C. fortran, lisp, preiog in 
abimik z raznroidavalnikom Pro- 
gramski urajovalnik ima podporo 
elekironske poStt Econet - ptogca- 
mer|i bodo lahko izmenisvali kodo 
In mastne vice. Ob nakupu mikra 
dobite igro. ki push globok vtis - 
graiieni fudeZi. ki ledeio naaasto- 
nu, bi menda ns bi bill irvedl|ivi mli 
z 80.. niti z 68 . Pnhaia emulator 
8502 Slroju pritoiena dokumeiUa- 
clfa zadoKa povpreinemu uporab- 


Novl stroji praviloma preseneiaio 
8 8tro)no opremo, ieprav program- 
ska odiodi, all bodo preJIvell otro- 
ike bolezni. 0 operacliskem siste- 

porodall podrobno. lie se bo stro) 
uirdil, tsh Informaci) ne bo teiko 
povzati pozneje. Poveimo lo. da OS 
oporablja giafldni uporabnlWd 
vmesnlk. HI ja, deprav zelo hiter, 
plaan v baalcu - to pa nekaj pove. 
Zsdeva ne pogled rahlo spomlnia 




ApoUova serija 4000 

Apollo, znani izdslovalec 2-0 In 3- 
D gralienih dalovnih postal, je pred- 
stavil novo serijo 4000, kl se odItKu- 
te z iz|emnlm< laatnosti za (a razred. 
To so prvi radunalniki s2S-MKz pro- 
cssonem 68020, pri katenh ludi 
PMMU 68861 in FPCP 68681 dslaio 
pri 26 MHz. Ob procesorju je 8 K 
posebno organiziranega pradpom- 
nilnika (cachal vallke nilrosli in sko- 
rai 90-odstotne zanesl|lvostl. Tl ra- 
£onalnlki so naihitrejSI enoproce- 
sorski stroji. kaf |ih dala z Motoroll- 
nimi procesorii; to kaiejo tudi rezul- 
lali raznih hitrostnth taatov, npr. 
Ohrystons, pri katerem Apollovi 
4000 -iztisneio- priblIZno 7000 
Ohryslonov, torai toliko kot VAX 
8600 pod UNIX 4.3 BSD. OS novih 
raCunalnikov |e DomaIrVIX, Izredan 
meJanee Unixa V.2 in 4.2 BSD z 
dodano podporo WIMP. 

Padunalnikl ima|0 sicer do 32 Mb 
vdelaneqa RAM In do 600 Mb diska. 


1.2 Mb AT gibkl disk in kasete do 
120 Mb. dalle sedem AT reiza I/O v 
kalera lahko vtaknete 80286 MS- 
D0S (lanko tudi OS-2), koprocasor 
(AT na kartici) in vse drugs AT kom- 
palibllne karlice. Cana najdralie 
varzljes ISmali l9-pal4nim barvnim 
zaslonom in grafiko 1024 x 800 z 
256 od 16 milijonov barv ter Elher- 
nelom ia pribliJno 30.000 dolariav. 
Na mizi li sistami zasedejo toliko 
proslora kot AT. Star! raeunalmki 
sarije 3000 (enaka zunaniost, samo 
12,5-MHz takl. man) pomnilnlka in 

diakov) pa so na vsjijo it zr 

dolariav (za •- -■ -- 

mernejii 
kovM) 

Novi LISP procesor 


Po firmi Taxis Instrumsnls |e Sa 
ana druZba - gigant s podro4|a 
opreme za eksparine sisteme Sym- 
bolics - pradstavlla mikroproeeaor. 
kl so ga posabai rtzvill za dalo z 



jazlkom USP. Procsaor, imenovan 
Ivory, je izdalan v 2-mikronski ten- 
nologljl CMOS, dels z 10 MHz. Ima 
pribll2no400 llaodlranzlstoriav In je 
V oni»|u PGA s 148 noZIcaml. V £lpu 
so polag izvr6nsenotss4-nlvojBklm 
csvovodom mikro ROM, predpom- 
nilnika za instnjkclie In podalka. 
MMU in povazava s 40-bltnlm zuna- 
n|lm vodllom (32-bllni podatkl in 8- 
bitne atiksta) tar 32-Ollnlm naslov- 
nlm vodllorn z moZnostjo dirsktne- 
ga naslavljanja 4 do 16 Gb (to so 
dossgll tako, da so sa Izognlli dell- 
tva na byte, ksr ja najmanita enota 
32-bltna besada). 

tvoiy Ima tudi koprocaaorskl 
vmasnlk za povezavo s PP In gralib- 
nlml procesorii (priporobajo calo- 
itavilSnl vaktorskl 40-MFLOPS pro- 
oesor in FP procasorje firms Wei- 
tek). Tudi sam procesor pozna vsk- 
lorskl nadin dala. V nasprotju s Te- 
xasovlm procaaoriem, do katerega 
bo skraia teZje prill, bodo Ivory 2e v 
samam zadetku Izdelava ponudili 
vsamu trgu OEM. KaZe, da prlprav- 
l|a|o tudi dodatek za nove PC z 
80386 - pospaievalmk Al. kl bo 
opremiian s lam procasorjam. 
Skratka. procesor naj bl bfl name- 
n|an iirokemu trgu. Ko sa bo polo- 
iaj razdlatil, bomo o tab kategoniah 
vlsoko zmogljlvin in cenovno spra- 
jemljivlh mikroprocesoriin v Moiem 
mikru podrobnaje pisaii. (Nabolie 
NovakovW) 


Nova Olivetdjeva 
druzina 


Izdalovalci kompatibilcev so sa 
zalo httro odzvall na IBM-ovo ssrijo 
PS/2. Eden naihitralSIh |a bll Olivet- 
ti, kl je konsc lunija prsdslavil novo 
sarito osaOnlh raCunalnikov. Glavna 
razlike v primeriavi s PS-2 so obra- 
nilev zunanie obllke starin Oliveltl- 
levin modelov M 24 In M 28 ler staro 
vodllo AT. Kl la pri modelih s 386 
razilrjeno ns 32 bitov. Nova druZina 
bo delala z operacijSKIml sistemi 
M$-CK>S. Top-Job (va£opravllnl MS- 
DOS), OSiZin Xenix 386. ZaCnImo 
pri vrhu: 

M 380 T ima 20-MHz mlkroproce- 
sor 80386 4 do 16 Mb bilrega RAM, 
proslor za vdelavo patin enot zuna- 
jega pomnilnlka In sicer dva 3.5- 
pel£na gibka diska po 1,44 Mb all 
dva S.25-palCna gibka diska po 1.2 
Mb oziroma v madani kombmaciji, 
dalie dva trda disks po 135 Mb in 
iraCno anoto (tape streamer) do 120 
Mb. RE2 za razSIrltav je desel, od 
toga Itlrl 32-bltna, Strri 16-bitne In 
dva 6-bilnl. Model bo na prodaj de- 
cembra. 

- M 380 In M 380 C sta izdelana 
okrog 1 B-MHz 80386. imata po 1 Mb 
RAM vosnovni konliguracljl, v ohii- 
iu proslora za itiri zunanja pomnil- 
nlke (snake kot pri M 380 T) in sa- 
dam raZ. Modal je te na prodaj. 

-- M 280 js Izdelan okrog 60286 
(12 MHz), ima 1 do 7 Mb RAM. od 
zunanjih pomnilnikov pa lanko upo- 
rablja diska z 20. 40 all 70 Mb in 
diskelez 1.2 all 1.44 Mb. Navoljobo 


m okrog lOJUHz 


- S281 fB , , 

80286 in ja posebej zasnovan zi 
lo V mraiah (Stanan, Etiiomal, To- 
ken Ring all nova mrela Ollnat, kl )e 
zdruZIjiva z MS-Nat). ima do 4 Mb 
RAM. gibkl disk z 1 j all 1.44 Mb^in 
20-Mb trdi disk za lokaino shranre- 
vanja podatkov. Na voijo naj bi bil v 
zaCeiku prihodnjega laita. 

- M 240, izdelan okrog l0-MHz 

6055: RAM. gibkim diskom 


III 720 Kt 


mdiskomz20 


. ua starega M 

24 SP. Model Za prodajs/o. 

Vsi raCunalniki Imaio raztir)arto 
EGA Zdruziilvo grafiko z DEC (Oli- 
vatti Enhanced Controller). Na voIjo 
so tudi raCunalniki. kl so opremljeni 
z drugim adaplarjem - PQC (Poeitl- 
ve Graphic Controller), ki ima poleg 
EGA In lo£ljrvoati 640 x 400 s 16 Od 
64 barv Se mono naCin s drnimi zne- 
ki na bell podlagl. Pri Ollvetfiiu tidi- 
|o, daTop-J<M», ki omogoCa pod MS- 


ludi disks WORM in CD-ROM. Cans 
models M 360 sa zaCenfsio pn 4410. 
modala M 240 pa pn 2030 funtih. 

(Nabofta NevakovM) 


Tektronix: nova 
grafidna kartica 


Tektronix ia nedavno ponudll trgu 
novo zalo zmogijivo grafICno karti- 
co za raCunalnlke XT In AT. OrafiC- 
na koprocesorska kartica PC 4100 
is izdelana okrog 32-bitnega Taxa- 
sovega grafiCnega proeosoria TMS 
34010 z 1 Mb DRAM in 0.5 Mb 
VRAM. Sploinonamenski DRAM 
uporsblia grafiCnl procesor za pro- 
grams. dalfS Tek PLOT 10 Tektronix 
Qrapliics Interface, posebno mikro- 
kodo za specisino uporabo in drugs 


prav je z, 
VRAM, Izd 


dl pomnilnik DRAM. £e- 


x480z2S6t» 
vami od 16 milijonov, pn Camer ima 
kartica posaben nabor Cipov za 
COA in EGA zdruZIjivosI lo£l|ivasb 
640 X 350. Prekiapfiania mad naCinl 
dala IS softversko. S ksrtico uporab- 
Ifsmo monitor s Sonyjavo katodno 
cavjo in monitor maca II. 

mo z brizgalnim barvnim tiskalni- 
kom Tek 4686 loCIjIvosti pat to£k na 
mlllmatar v 130 tisoC barvah. Doku- 
plte lahko Sa softvsr za emulaci)0 
terminalovTek 4105 in 4107; tako si 
zagotovila Stevllan grafiCni softvsr. 
kl je na voijo za la tarminala. Kartica 
ja polne dolZine In ima poino AT 
vodllo. N|ena cena ja 2190 dolarjav 
Kartica ni zdrutlihra samo s Tekovi- 


iri Tektronixovam zastop- 
niku za Jugoslavijo: Commerce. 
Elnsplelerieva 6, 61000 Liubliana. 



SPOSOJEN INTERVIU: BILL GATES 


Pod novim modrim 
deznikom 


I rm I'^sj prislovitna apritska 
7 premiera IBM PS-OS/2 
I Imrirria fes pomepl korak 
naprej k poenotenju pisarniSkih 
sistemov, trenutno pa povzrofia 
prePvsem razha|anja. dvome in 
prepire. S prliujoiim tekstom 
vam skuiamo prikazatl vzorec tre- 
nutne atmoslere na mikrotrgu. 

Predsednik programake l<IS« 
Microton Sill Gates je v intervjuiu 
za PC World rned drugim povedal 
nasladnie: 

PCW: Mlslim, da si je IBM 2. 
aprila. ko je odgrnll zaveso, prldo- 
bll nekaj zaupanja. Uporabniki in 
konkurenine Itrme so se bale, da 
bodo stroji zapdi, speclllini in 
lastni zgolj IBM. Prikaz odprte ar- 
bitekture in OS, kl nl na voijo le 
IBM in je praktlSno enak Micro- 
softovemu OS/2, je razpi^ila takS- 
ne strahove. 

Gates; Upam, da res. Takinega 
stalliea V tisku ie msem zasledll 
In zato sem razodaran. Kadar na- 
mred IBM kaj izjavl, to tudi dr2l - 
nikoll nemenoma ne zavaja Ijudi. 
Rekll so. da bodo novi sistemi od- 
prtl. Ceprav nimamo natenfine de- 
finlctje lega pojfna, so res ustvarill 
zelo edprt slatem. Ze seplembra 
1985 smo obiavtii tporazum o 
skupnem razvoju. kl je bll podla- 
ga operacijskega sistema. Ta ob- 
java ni vzhudila posebre pozor- 
nostl, deprev nl Slo le za Micro- 
soft: IBM je izjavil, da sodeluje z 
Microsotlom pri razvoju nove ge- 
naradije DOS, kl bo poznala vedo- 
pravilnost in zaSditeni nadln ml- 
kroprocesorjev. Nekaj podobne- 
ga se je zgodilo ob napovedi Inte- 
lovega 80386. Verjemite, da se je 
IBM hudo potrudil. ko je njihov 
zastopnlk Bill Lowe Izjavil, dajeta 
dip dudovit. IBM je napravll Izje- 
men korak, ko je v novitt mikrih 
vellkoduSno uporebll iastno toh- 
neiegljo - pommlniSke dipe. dl- 
ske, mreine kartice Ipd. - in hkra- 
ti ohranll todalovanje z Intelom 
(mikroprocesor) in Microsoftom 
(OS). To je pametna strategija. ki 
bo povedala njihov Ir2nl deleZ. Ml- 
sllm, da so se stvarl lotlll, koi je 
treba in morali bl po2eti splavz. 
vender ljudie redko ploskejo IBM. 
Predvsem gre za dobre stroje. Co- 
ne bi morale ustrezatr uporabnl- 
kom in de bodo konkurenti spret- 
nl, tudi njlhovl posh ne bodo pro- 
padll. 

PCW: Vsekakor pa je IBM zviial 
cllj konkurendnlh firm. 

Gates: Cllj jevisok, vsekakor pa 
se je moral dvioniti. V Entrv Sv- 



slems Division (IBM) dels okoli 
10.000 Ijudi. In take nl le v ESD: 
preseneden sem bll, ko sem izve- 
del, kollko razlidnih oddelkov Iz- 
deluje dele noviti strojev. Toron- 
to, Rochester, Burlihgton. Char- 
lotte, Hursley, Austin, Boulder In 
vedina razvojnih laboratorijev, kl 
|lh poznam. prispeva svoj delei k 
seriji Personal Systems. Pn koor- 
dinaclji vseh delov je ESD povsem 
odvisen od leh laboratorijev. <^e v 
Torontu ne naredijo dovolj mrei- 
nih kartic, de ni dovol] pomnllni- 
Skih dipov all de fantje iz Roche- 
slra ne pripeljejo diskov, bo hudo. 
Vse je treba spravlti $kupa|. Ko se 
je pojavil AT, se je z njim pojavilo 
nekaj takSnIh problemov. Prese- 
nedan bom. de bo IBM rat lahko 
peSlljai PS/2 na trg vie nasladnje 
leto, ne da bl se koordinaeija raz- 
sula. Vsekakor pa zgodnje izkuS- 
hje s siroji, ki jih uporabljamo prI 
nas, kaiejp, da so zanesljivl. 

PCW: Ce aprilski stroji pred- 
stavijajo odskodnlco za prihodnje 
aplikaeije. kako deled je Is pri- 
hodnost? Kdaj bodo programi, s 
kalerlml sedaj delamo, zastareli, 
kot je zastarel VisiCelc. ko je 
1-2-3 zares izkorlstit PC? 

Gates: Menim, da se bo to zgo- 
dilo dez dve leti. Vedinl softver- 
skih firm, ki smo jIh Izbrali za pre- 
izkus OS/2, so na voijo vse infor- 
maclje in 2e delajo. Delo vedine 


hiS pa se bo zadelo avgusle. ko 
borne zadeli prodajetl razvoinl 
pakel za OS/2. Po lelp in pol all 
dveh boste lahko videll na kupe 
novih aplikacii. Primerjava z Visi- 
Calcom in 1-2-3 ustreza - ko so 
je pojavil PC, je bilo pomembno 
imeti VisiCaic, zato se je zelo do- 
bro prodajal. Ko smo se povzpeli 
na novo stopnidko, so nas pogna- 
le prenesene aplikaeije. Tako se 
bo zgodilo tudi z OS/2; Silno po- 
putarnl In ulrjeni starl znakovno 
usmerjani programi, ki ne bodo 
uporabljali standardnega uporab- 
niSkega vmesnika. bodo tameljm 
kamen njegovega uspeha. Ce kdo 
ni 2e zadel pisati v Windows gra- 
fldno usmerjenega programa, ga 
ne bo dokondal prej kot v enem 
letu. Zato bodo pomembnl prene- 
aenl programi. Ce nas obdutek ne 
vara, boste. ko boste videli prene- 
seno epllkacijo poleg grafidne. 
poskrbeli za to, da bodo vsi vaSi 
program uporabljali graliko. 
Spomnite se maca: tistih nekaj 
programov, ki so jih snell z drugih 
mikrov in so tekli v starem zna- 
kovnem nadinu, uporabniki niso 
dobro sprejeli. Ceprav je Win- 
dows bolj razvojno usmerjeno 
okolje, bodo znakovni programi 
Strleli iz drugih. 

PCW; All ne bosla Presentation 
Manager (PM) v novem OS In 
Windows 2.0 obviadala takdnih 
Wllkaclj bolje, kot to Windows 
zmore danes? 

Gates; Bolje jih bosta obvlade- 
la, ker bo na voijo ved pomnllnika 
in programi ne bodo tekmovali 
med sabo za ubogih 640 K. V OS/ 
2 ne more hkrall tedi ved danei- 
njih aplikacii, ne morejo tudi ledi 
V ozadju. Zato moramo poskrbeti. 
da bodo ljudje zares razumell. da 
OS/2 ne prina^ nobenlh ugodno- 
sti, de bodo uporabljali le svoje 
sedanje aplikaeije. V ' 


a bill pi 


:o OS/ 


2 all prenesena v to okolje. 

PCW: Windows 2.0 in PM sta.si 
precej podobna. Vender - de na- 
piSed program ze Windows 2.0, ta 
le deino ustreza okolju PM. Kollko 
deia zanteva pretvorba? 


Gales; Poglejmo, kaj vse vloti- 
te V razvoj neke aplikaeije. Vlo2ite 
prirodnike. navodila, knjige in 
udanje uporabnikov. Program v 
Windows 2.0 ohrani vse to, saj je 
vidni uporabnISki vmesnik popol- 
noma enak ttslemu v Presentation 
M. z OS/2. Potem vlo2ite sam pro- 
gram. Res je, da morate izvomo 
kodo, ramenjeno Windows 2.0. 


spremeniti. da tede z OS/2. Oelei 
kode. ki jo morate na novo napi- 
sad. se giblje med 10 In 20 edstot- 
kl - odvisno od tege. kollko gra- 
fidnih klicev uporabija vaSa apli- 
kaclja. Morda nem bo uspelo zn1- 
2ati te odstotke. vendar - da pro- 
gram spravlte iz Windows v dS/2 
PM. ga morate spremeniti. 

PCW: Kdo nadzira kondno ko- 
do uporabniikega vmesnikat Mi- 
crosoft'’ Laboretoriji IBM’’ Kak- 
Sen odbor? 

Gates: imamo dolodeno bazo 
kode. namertjeno takim izdelkom 
Ko predlagamo neko specifikacl- 
jo. je treba preventl. ah ustreza 
raznim zahtevam - all, denimo. 
ustreza SAA (IBM System Appli- 
cation Architecture) in ah ugaja 
skupinam, ki preizkudajo uporab- 
nost. Ta del razvoja je praviloma 
todno doloden. Potem zadevo 
predamo sottverskim firmam m 
ocenjujemo njihov odziv. Ko kotv 
damo specifikacijo, imamo mi 
(Microsoft) zadnjo besedo. Kljub 
vsemu pa se trudimo zadovoljiti 
Sim vedje Stevilo naSih partnerjev 
In na zadetku seznama je IBM. 
Microsoft in IBM imata podoben 
cllj: oba 2elita standarden. hiter. 
interaktiven uporabnidki vmesnik 
Raziskovalci pri IBM imajo veliko 
znanja s podrodja grahke in to je 
zares pomagalo pri sestavi speci- 
hkaclje za PM. Ti l|Ud|e in njihovo 
sirokovno znanje sta na PM vpli- 
vala bolj kot sam QDDM (Grap- 
hics Display Device Manager), 
venddr je to Microsoftov izd^k. 

Ml odlodamo, kaj gre iz hMe. 

PCW: Res je - pa vendar dolo- 
dalB vmesnik, ki ustreza SAA. To- 
re) bo vphval na izdelke IBM. s 
katerimi se Microsoft obidajoo ne 
ukvarja naposredno. MarvaSnad- 
zor kondne oblike PM ne prizade- 
ne celolne serlje PS/2'’ 

Gates: IBM ima popoln nadzor 
nad vsem, kar gre v SAA. mi pa 
[lovsem nadziramo tislo. kar gre v 
Microsoft Windows in v Presenta- 
tion Manager. Nihda se ni odrekel 
svojemu nadzoru . OS/2 in PM sta 
se razvila tako, da smo mi predla- 
gah specilikacljo. oni pa spr^ 
mamba. Oni naj bt nado specifika- 
cijo zajeli V SAA, mi pa v Windows 
2.0ln PM. (.. .) 

PCW: Hardverski inZenirji pri 
IBM so izjavili, da prehod na vodi- 

10 Micro Channel (MC) ni stvar 
politike. temved gre le za vedanje 
zmogljivosti. Izdali so tehnidne 
specifikaeije, hkrati pasozaprosi- 

11 za patente. Morda kaj vesta o 
lem. all bo IBM skuSal odvmiti 
Izdelovalce zdrutljivlh mikrov od 
vodila MC? 

Qatee: Mlslim. da tM nekod 
nekdo napravil pravno neopored- 
no, z MC zdru2l]l«o vedllo. Ne 
poznam pa podrobnosti, zato mo- 
je mnenje ni zanesijivo. Z IBM 
smo se pogovarjah le o program- 
$Ki opremi. Pravzaprav so bih vsi 
prototipi PS/2 zaklenjeni: neod- 
visne hardverske in sottverske hi- 
de nIso vedele nidesar o MC. do- 
kler IBM 2. aprila ni objavll podat- 1 

M6| mllcro 1 9 




32-bilni prenos podatkov 
slvar, vendar danes nlimo Izkori* 
tllli niti vodila AT. Ne predstav- 
l|am SI Konkrelnega pnmera v na- 
slednilp dven all treh letih. kjer bi 
na nivoiu delovne postaje dejan- 
sko opazili spremembo zmoglji- 
vosli. UC dolgo ne bo zastarel, 
ker rma 32-bitno vodilo. TehniCno 
le utemeljen, mislim pa. da se v 
praksi ie nekaj £aS3 ne bo potrdll. 
Zmogljivosl dandanes dolodajo 
hitrosli CPE. pomnitnika, senjske- 
ga prenosa z diska in preklaplja- 
n|a mad sledmi. To so kljubni fak- 
loni. (. ,) 

PCW: Iztavih ste. da OS/2 ponu- 
la izvedbo mre2e. ki |e boljU od 
sedanjih. Pred OS/2 se je uporab- 
nik moral odiotlli med specitit- 
nim OS in mejo 640 K RAM. Kdaj 
bodo OEM in izdelovalcl mrei 
jporabili OS/2 tako. da se bodo 
mreie zares razcvetele? Kdaj lah- 
ko pntakujemo eksplozijo res 
zmogijivih izvedb? 

Cates: Serverji se bodo naj0r2 
pridru2ili OS/2. br2 ko se bo'ta 
poiavil - V zatetku 1988 OS/2 je 
vebopravilnl operacljski sistem. kl 
bo postal standard. Prehod delov- 
nih poslaj In serveriev k temu si- 
siemu Ima dve plan. Tisti. kl se 
ukvariajo s serverji in krmllnlkl vl- 
rov po oddelklh, Imajo precejSeti 
saznam stvari, ki si jih telijo; pnk- 
Ijueek na SNA in X.400, podalkov- 
no bazo s SQL, knjiinico doku- 
menlov. Izboijiane serverje za 
elektrensko poSto . . . DenaSnjI 
server za PC. namenjen nekemu 
oddelku. veeine tags nima - zna 
If liskati in spravili kup datotek. 
Ce zainemo tako) sodelovatl s ilr- 
mami. ki se ukvariajo s povezova- 
njem in podatkovnimi bazami, bo- 
mo do prvega £elrUetja 1988, ke 
bosla na voijo OS/2 in LAN, se- 
stavlli kopico takSnih orodij. (. . j 

PCW: Kaj bi storill. ie bl ne bill 
predsednik veemilijonske druZbe 
i obilico inlernib intormaci] in 
preohodnih napovedi, lemvet bi 
imeli 30 uslu2bencev? S kakSnimI 
aplikacijami bi se ukvarjali In 


kakSni bl bill vaSi rtaCrli za prihod- 
nost? 

Gates: Uporabniki morajo ve- 
dell, da ves danaSnji razvoj zago- 
tavlja razburijivo prihodnost. Ker 
pa se la prihodnost opira pred- 
vsem na zdruiljivost s preleklimi 
slandardi, se jim ni treba odredi 
tistega. kar podnejo danes. Nikar 
naj ne mislijo. da so siroji. ki jih 
trenutno uporabljajo. postal! pro- 
blem. Vte, kar so vloiili v pro- 
gramsko opremo za MS-DOS, se 
bo ohranllo v OS/2, ker ta zna 
pognali lake programe. Nalo2be v 
gralldni softver In mreZe so de 
vedno dobra odiodilev. Vse, kar 
se je zgodilo od aprila dalje. izra- 
2a nadalievanje in nadgradnjo ob- 
slojedega. Ostaja vpraSanje, kdaj 
preiti na novo slrojno opremo in 
novo vodilo. Preseneden bom, de 
bo za novo vodilo na voijo celoien 
spekler kartic prej kol v enem le- 
tu. Kdaj zadeti s 3,5-paldnimi di- 
ski? Tern se bodo softverske niSe 
verjelro dokaj hitro prilagodlle. 
Microsoft vse svoje Izdelke. ki se 
prodajajo nad 200 dolarji, poSlIja 

V obeh formatih. Uporabniki se 
bodo novosli oprijeli takrat, ko se 
jim bodo zdele udinkovile. Nlhde 
no pravi, da je treba opremo ne- 
mudoma zamenjatl, saj se bode 

V mreiah siroji z obstojedim vo- 
dilom In dIski prav dobro obnesli. 
Grafidne usmerjene apllkaclje 
lahko sedejo na MS-DOS. Pri Mi- 
crosoflu upamo. da bosla PS/2 in 
OS/2 pritegnila Ijudr h gralidnemu 
uporabnidkemu vmesniku. Pa tu- 
di tu gre za evolucijo: ko preidete 
na nove sisleme. lahko po2enete 
svoje stare programe in izmenju- 
jele podatke z njimi. Ce bi bil upo- 
rabnik, 01 morda de naprej kupo- 
val danadnjo opremo. Kdor pre- 
lehla novosti. bo nemara ugoto- 
vil. da nid ni zaslarelo. Kratkorod- 
no: namesto PC all XT kupii stroi 
s CPE 80286 all PS/2 Model 30. 
(...) Z AT tploh ni leiav. Jasno 
Ja. da 80286 lahko podpre vellk 
vedopravilnl operacijski sistem. 
AT prenese vse obiike novags 
OS in de dolgo. dolgo bomo daka- 
li na kartico. namenjeno zgolj no- 


vemu vodilu. In po dolgem, ool- 
gem dasu boste kupili program, ki 
00 naprodai v 3,5 in ne ludl v 5,25- 
paldnem lormalu. (. . .) 

Predsednik dru2be Compaq 
Rod Canion se je proslavil z izja- 
vo, da >$0 PS/2 sirahoino nez- 
dru2IJIvl z industrijskim slandar- 
dom- - predvsem zaradi 5,25 / 
3.5-paldne dlleme. 0. Canion se je 
zato odiodil svojim partneriem 
ponudili lastno verzljo OS/2 - 
razvojni paket zanjo je baje dobllo 
2e ved kot 300 softverskih hid - na 
tiskovni konferenci v New Yorku 
pa se je odiodil prepridati prestra- 
dene poslovne2e. da OS/2 ne tede 
Is na PS/2, temved je prav prlme- 
ren tudi za, recimo. Compaqove 
klone AT. Njinov OS/2 je menda 
malerkostno prirejen in na teksa- 
dkih AT-jih - od zadelka 1988 bo 
na voijo za Deskpro 286/396 in 
Portable ll/lll - tede celo bolje kot 
na velikih modrih mlknh. IBM se- 
veda vziraja pri izjavi. di 


Ashlon-Tate si zamidija nbvi 
OS kot podlago podatkovnim ba- 
zam nasiednje generacije. Lotus 
bo prodajal verzije 1-2-3, Symp- 
hony in drugih biatvenlh progra- 
mov za zad6teni nadin 286/386. 
Pod novim modrim deZnIkom so 
se zbrah de DCA. Oracle, Micro- 
Pro, Computer Associates, 
3COM, Information Builders... 
Lsttice sestavija knjllnico za OS/ 
2 za svoje prevajalnike. Z njimi 
napisane programe 01 Olio torej 
treoa le na novo prevasli. pa bi bill 
pnmerni za rabo v novem okolju. 

Borland oOljubIja celovifo pod- 
poro in prirejene izvedbe vsega 
svojega softvera, deprav se dirijo 
govonce, da Ph.lippe Kahn poslu- 
je z alternativci: Borland naj bi 
podpiral PC-MOS 386 firme Soft- 
ware Link, kl zna hkrali pognatl 
vad starih programov in je tako 
vsaj kar to zadeva Ool|ii od OS/2. 

Chipa A Tcchnologiea In Para- 
dise poapedeno sestavijata svojo 
varianlo VGA. Phoenix pa se trudi 
z BIOS - V PS/2 od modela 50 
navzgor sta po dva taka dipa. 


eaen za obldajnl in aden za zaddi- 
teni nadin dela. Prvi je Oaje 2e 
skoraj kondan. Texas Instru- 
ments In Intel sla sklemla spora- 
zum o sodelovanju pri izdelavi di- 
pov, namenjenlh PC. Dogovor 
predslavija razdirltev tistega mad 
Intelom in IBM. Napoveduiejo 
6086/286/386 s speclalnimi funk- 
cijami, kl so jih doslej uporabijaii 
zgolj Tl-]evi dipi. Testi v julijskem 
Bytu so pokazall, da je Compaq 
Oeskpro 366 bistveno hitrejdi od 
maca SE a prIloZenIm 68020 v tak- 
tu 16 MHz. Mikroprocesorji po- 
slovnega sveta bodo torej tisti, ki 
jih bo tako all drugade izdeial In- 
tel, deprav se v kakdni nidi - npr. 
pri nas - kar dobro utrjujejo razli- 
dice Atarijevih ST s CPE 68000. 

Kupujete mikroradunalnik? Ze 
res, da so cane v zadnjih mesecih 
lemeljlto padle- kakdnih 50% naj- 
praj pn PC/XT In nalo de pri AT - 
vendar je situacija res zmedena. 
Kakden je danadnjl •mikro pn- 
hodnopti-? Kaj narediti? Cakali. 
da Atari morda res naredi slroj s 
T800 all da kdo uporabi Am 
29000? Kupltl stroj z 80 ... all ti- 
stega z 68 . . 

Zdi se. da je trenutno idealen 
stroj za srednje globok zep klen 
AT V takiu 12 MHz z I Mb RAM 
brez dakalnlh stanj. Cena z di- 
skom in monitorjem je odvisna od 
kvalitete, trgovine, imana izdeio- 
valca in kondno srsde, giblje pa 
se med 3000 In 5000 DM. Vanj 
boste lahko vtikall obstojede raz- 
dlritvene kartlce In na njem gnali 
OS/2 s krasnimi novimi programi. 
Od 8500 DM dalje dobite takdns- 
ga 3 CPE 80386. Obllo iredel 


COMPUTER SHOP 


Ul. P. Reti 6, Tel. 040 - 61602 TRST 


1029 DM 
966 DM 
726 DM 


S.A.S. 

odest 1 28 s kssetnikom 
ttlprodest128S F.V 
eltl pri}dssl12BS. barvni 


TISKALNIKI: 

amslrodDMP 20001 
amatrad DMP1 
ritamanC* NLQ 
rltemanF^NLO 
star NL 10 

commodore MPS 10i 
commodore MPS 121 
Oliveth DM 90 S NLO 


ra6unalniki 

907 DM 
1271 DM 
1390 DM 
1750 DM 
1673 DM 
2239 DM 
1860 DM 
2300 DM 
2460 DM 
2785 DM 
3300 DM 
3935 DM 
484 DM 
668 DM 
1331 DM 


DISKETE: 

commodore 1541 558 DM 


DODATNA OPREMA: 

TrskovI za vse nvodele tiskalnikov, igralne 
pallce za commodore, spectrum, amstrad. 
knjige v luiljanddlnl In anglaidinl. 

MONITORJI: 


phillps7502commodora 180DM 

philips 7513 IBM 266 DM 

commodore 1802 629 DM 

commodore 1901 611 DM 

prism QL 677 DM 


amstrad CPC 464 F.V 
amstrad CPC 464 barvni 
amstr8dCPC6128F.V 
amstradCPCG128 
amstrad PCW 8256 s liskalnikom 
amstrad PCW 851 2 s tisKalnIkom 
amatrad PC 181250 F.V 
amstrad PC 1S12D0 F.V 
amstrad PC 1 51 2 SD, barvni 
amstrad PC 1512 00, barvni 
amstrad PC 1512 HD F.V 
amstrad PC 1512 HO. barvni 
commodore 64 novi model 
commodore128 
commodore 1280 


20 Moji 


I 


NAJZAHTEVNEJSE NACRTUJEMO PRI NAS! 





IZSLO PRI TEHNICni KNJIGI - Beograd 


njeni natlnl vsebuiejo po istem 
vrstnem recfu na doliini 8 palcev 
816, 1632, 3264 in 816to6k. Naei- 
na z 816 toikanni dosegata hitrost 
20 palcev (SOcml) na sekundo, 
medtam ko viija nafiina potrabu- 
jeta za anako do12lno dvakrat veC 
Paaa. 

Grafika pozna ie tri natine. To 
so risainlika (plotarska) grafika^ 
pri kateri liskalnik nariSe na 8 pal- 
cev 979 toik in dva naCina gratike 
CRT. Pri niZjem nafiinu naredi v 



eni vrsti 1088. ph vl$jem pa 1224 
lo£k. Hllrosti risanja sta 16 palcev 
na sekundo pri risalniSkI grafiki in 
10 palcev na sekunndo pri grafiki 
CTR. 

Tako dober liskalnik ne bl bil 
popoln, be ne bl poznal tudi grab- 
ke, kl uporabija vseh devet Iglic 
glave. TudI lo grafiko izbiramo z 
ubeZnimi aekvencaml. Na vol|o 
imamo dva nadina. SlabSa vanan- 
ta Ims 816 todk In |o Imenujemo 
enojnagostota. pri modnejil paje 


1632 todk In temu seveoa pravimo 
dvoina gosiota. 

S podobnimi prijemi bosta do- 
segli, da bo liskalnik pozvonll In 
da boste izbrisall znake iz vmes- 
naga pomnilnika (butterja). Za su- 
per precizno pomikanje glave po 
peplrju boBte izbrali enosmerno 
pisanje oziroma boste hllrost 
zmanjlall na polovico. Obliko £rk 
lahko dellnirale v vsem znanem 
naiinu download. 

Za konec Sa nekai podrobrostl. 
V mesni pomnllnlk Ima solidne 4K 
RAM. to pa pomenl, da naenkrat 
sprejema po dve obidajnl sirani 
besedila. Papir 2al vstavijamo z 
zednje strani. kot je ie obldajno 
pri vedini tiskalnikov. To ni sicer 
nid hudega. vender boate moral! 
poskrbeti za dobro razporedllev 
novega In popisanega papirja ter 
Se za kako dodatno police. 

Po dobri star! Amsiradovi nava- 
dl dobite V osnovni varlanll tudi 
traktor, katerega reditev je zelo 
simpatidna. Prad nepotrebnlm 
pomikanjem je zavarovan s pre- 
prostima in udlnkovltlma zavora- 
ma, ki ju zelo lahko sprostimo - 
premaknemo rodico. Klasidna po- 
manjkijivost vellkega dtevlla ti- 
skalnikov je la. da traktor papir 
viede. namesto da bi ga potlskal. 
Kar pomeni. da prvlh lislov papir- 
ja ne boste mogll uporabitl. 

Vender vse te nadtete melenko- 
sti, ki sicer res niso najbolje redo- 
ne, ne bl smele motitl uporabni- 
kov, kl veliko izpisuiejo, saj nl pri 
vedinl drugih tiskalnikov nid kaj 
drugade. Kakorkoli ie. DMP 4000 
je vrhunski izdelek. ki se lahko 
mirno primena z vsemi drugimi 
tiskalniki iz tega razreda. 

Avtor besedila ga zato brez pri- 
dr2kov svetuje vsakomur, kl ima 
veliko pisanja, male dasa, dovolj 
proslora na mizi in nekaj malega 
deviz. In kaj pomeni -nekaj male- 
ga-? Malo menj kot 1000 DU. 



TTVOZIMO IZ TAJVAUA 

SASTAVLcmnB_ 

RACUITARE IBM* 


H0DIHO: 

-XT oompatible IBU 100% sa 8 drlre 360 KB 1 10 UB H. D. 
-AT oompaUble IBU 100% sa 1 drive 1J2 KB 1 SO MB Bu D. 

- jetmobojne monitors 

- monitors u bci]l 

- jspanske dtampade n4)bo]]Ui prolzvodada 

- video programe, vtSenamenake dtampode 

- dodatnu opremu za rafiunare: floppy disk B8DD 48 TPI 
1 D8DU 4b 'in 


ROCCOinP-EXP 


COMPUTER DIVISION 


Trat - Tel: 9d39407n'ee&S VofU cti K»u . a 


1 Garry Marshall: 

AMSTRAD CPC 464 & 664 & 6128 
PRIMENE 

’ Softver za Amslredove radunalnlke 

- Urejevanje besedil s programom Amsword 

- Baza podatkov 

- Program! za preglednice (spreadsheet) in Easi-Amscalc 
‘ Uporaba, temeljoda na hardveru 

- Kasete in diskete 

- Tiskalniki in risalniki 

4700 din 


2 Steve Webb: 

AMSTRAD CPC 464 

PROGRAMIRANJE U ASEMBLERU 

- Kaj je strojno programiranje? 

- Vditavanje sirojnih ukazov v pomnilnik 

- Nekaj koristnih strojnih rutin: 

- pomikanje (scroll) vrste besedila v levo In v desno 

- zvok laserja, zvok eksplozlje bombe ltd. 

DODATKI; Operaeijake kode zeo, zaslonski nadini, program 
za oblikovanje drk, o koristnih rutinah iz ROM. nekaj novih 
strojnih ukazov in rutin. 

4700din 

3 Mag. Veselin Petrovid in Adem Jakupovid: 

LfNIJSKl EDITOR 

ZA SISTEME DPS 6 El - HONEYWELL 

pakltw^ape°raci°sk^r$!stemV (all DPS 6)'- 


n sln(aksa ukazov. Besadlto dopolnjujejo itevilni izvimi pri- 
' Ki ilualrirajo molnosll omenienega paketa. 
6700 din 

4 Mag. Nenad Markovid: 

COBOL 

PROGRAMIRANJE U PRAKSI 

Programl, besedila, blokovni diagrami, znadilnl primed iz 
3400 din 

5 John Gunllffe: 

LOGO 

PROGRAMSKI JEZtK 

Prvid V naSem jeziku - LOGO za commodore, atari, spectrum. 
Ustingi programov, barv, glasba. 


Z znakom X prekrUajts zaporedno itevtlko knllge. Id |« 
ielHe narodW. 

Narodlinleo potljlte na naelov: NIRO TEHNIdKA KNJIQA. 
Beograd, 7. Jula 26. 

DetMva lakoj. Plabllo a poviatjem. 

NAROCiLNICA 

NaroOam po povzatju knjlga z zaporedno Slevllko: 1 2 3 4 5 

Imainprilmek — — • 

UllcelnhltnaUevllka 

Poilnaftevllka Krai 



PC V PROEVODNH 

Nacrtovanje v 
proizvodnih delovnih 
organizacijah 


vsaka nova anaJiza tameljiti na rezultaoh 
prejinjin anallz in na uresniiavanju na£nov. 
Take zagotovimo uporabo realnih parame- 

Trelja nafielo avtomatske oMelave podat- 
kov pri anallziranju in nairtovanju proizvod- 
nje je uporaba vei delovnih poster (PC enoia, 
tsrmlnall) in koordinaeija preko skupnaga vi- 
ra podatkov (v centralni datoteki). Na ta naPin 
vzpostavimo izmenjavo podatkov mad posa- 
meznimi delovnimi enotami (dell programake 
celote). 

V proizvodnih delovnih organizacijah je 
sprejemanje planov v prvi vrati ekonomaka 
kategorija. Pri tern je zelo pomembno razi- 
skatl (rilSPe, preuCItl zahteve in potrebe mo- 


DUSKO MlLOJKOVlC 


m 


J roizvodnja v sodobnih DO poteka v 
zelo zapletenih razmerah gospodaije- 
nja. V takih okoliUlnah je uapeino 
poslovanje odvisno od ekonomipnoati, to po- 
menl od povePanja produktivnosti, ki mora 
izhajati iz obstojePih tehnoloPkih in kadrov- 
skih zmogljivosti delovne organizaclje. 

UPlnkovita organizaeija induatrijske proiz- 
vodnje omogoPa kar najvePji izkorlstek teh- 
noloSkih procesov (z mlnimalnlfn -tekom v 
prazno"), iziemno dobro poyezavo poaamez- 
nih tehnoloPkIh faz in odpravo zaatojev v 
tehnoli^ljl. 

Da bi uapepno organlzlrali proizvodnjo in 
na kar najboijii naPIn Izkorlatill zmogljivoati 
sirojev, orodja in strokovnega osebia, je tre* 
ba V tehnologiji In organizaciji DO uporabijali 


Sika J.'Otvwiine 
mdiiaqiildli DO. 




Sika 2 OigarunQM pttpan u/iaodottepi 

praoaa pn naPnovarw proifradive tDOs 


visoko razvit sistem informlranja. Zapleta- 
nost problemov In veliko itevilo podatkov, ki 
jih je ireba v kratkem Pasu analiziratl, da bl 
apreteli uetrezne poalovne odIoPitve, poetav- 
liajo nujno zahtevo po uporabi raPunalnikov. 
Na ta naPIn bl poenostavlll analizo tekoPe 
proizvodnje In olajiali naPrtovanje proizvod- 
nje. izrabo proizvodnih In akIadiiPnIh zmog- 
ljivosti. obdelavo tehnolopkih postopkov ltd. 
ProblemI analiziranja tekoPe proizvodnje In 
naPrtovanja bodoPe ter uaklajevanje moZno- 
stl DO na podlagi zahtevtrtiiPa so medseboj- 
no odvisni in potekajo v razlIPnIh Paaovnih 
obdobjih. To zahteva uporabo toPenih pro- 
gramskih celot, modulamo programiranje in 
uporabo veP delovnih enot AOP znotraj DO. 
Pri vsem tern je treba upoitavatl soodvianost 
analiz in nujnost izmenjave podatkov med 
programskimi enotami (preko centralne da- 
toteke v oddeiku za AOP all neposredno med 
programaklml enotami). 

To je bistveno naPelo, po katerem morata 
bill organizirana slatem za analizo in naPrto- 
vanje proizvodnje v delovni organizaciji. Na- 
Pdovanje moraseveds veeboveti tudi rezulta- 
te drugih anallz (analizo materialnega knjlgo- 
vodstva, nadzora tehnoioSkega procesa ltd.). 
Zato je treba nujno zagotovltl tudi pravoPas- 
no povratno informaeijo. To pomeni. da mora 


rebitnih kupeev posameznih izdelkov in razi- 
skatl uveljavljenost podobnih all enakih Iz- 
delkov drugih proizvajalcev. Z raziskavo tr- 
2liPa omogoPImo tudi pridoblvanje novlh tr- 
2IPP. tehnologlj In Izdeikov. 




Mo^ mikro 25 



26 Molmikro 


NOVO V KNJIGARNAH MLADINSKE KNJIG 

prirocniki, ucbeniki, program! 




PRIROCNIKI ZA RA6UNALNIKE 


ATARI 800 XL, priruSnik za rukovanje (8h.) 

ATARI 1040 ST. prlrutnlKza rukovan)a(sh.) 

Muren. ABC ZA ATARI ST (slov.) 

ATARI ST INTERN, prlrofinlk (slov.) 

STEVE. priroZnik (slov.) 

Amstiad-Schnaldar 

INTRODUCING AMSTRAD CPC 464 MACHINE CODE (angl.) 
PRACTICAL PROGRAMS FOR THECPC 464 (angl.) 

ZariC. AMSTHAD-SCHNEIOEHCPC 464. priruinik (an.) 
AMSTRAD CPC 464 - PROGRAMIRANJE U ASEMGLERU (8h.) 
MASiNSKERUTINEZAAMSTRADCPC464(^.) 

AMSTRAD CPC 464, 664. 6126- PRIMENE (8h.) 

Commodora 

OSNOVE PROQRAMIRANJAC64 (8lOV.) 

COMMODORE ZA SVA VREMENA (sh.) 

COMMODORE 64-PROGRAMIRANJE NA LAK NACIN (sh ) 
BASIC ZA MIKRORaCUNARE C64 (sh.) 

STA MOZE COMMODORE 64 (sh.) 

MASINSKE RUTINE za VAS C64 (8h.) 

Splajie. COMMODORE 64 -MEMORIJSKE LOKACLJE{sh.) 
COMMODORE 64 ROM'S REVEALED (angl.) 

ADVANCED MACHINE CODE FOR THE C64 (angl.) 

C 64- DISK SYSTEMS AND PRINTERS (angl.) 

C 64- USEFUL SUBROUTINES AND UTILITIES (angl ) 
COMMODORE 128. prlruCnlk (sh.) 

§oia;i«. Zarie, COMMODORE 128. priruinikza rad (ah.) 
Solail6. COMMODORE 128. programaki vodIP (sh.) 

C64, t28-KUflS ASEMBLERSKOG PROGRAMIRANJA{sn.) 

IBM UVOD U RAD- DOS. BASIC (sh.) 

THE IBM PC (angl.) 

YOUR IBM PC MADE EASY (angl.) 

WORD PROCESS. SOFTWARE FORTHE IBM PC (angl.) 
STATISTICAL PACKAGES FORTHE IBM PC (angl.) 


8500 din 
7000 din 
18000 din 

8000 din 
13000 din 


2500dln 

4700din 

4700din 

4700din 


aooodin 
SOOOdin 
4600din 
3450 dm 
3100 din 
2250 din 
4000 din 
4500 din 
2200 din 


3800din 
3000 din 
3500dln 
4000dln 


Naileta knilge in kasele lahko kupita oziroma naroPIte v knjlgarnah in 
papimipah Mladinske knjiga, naroPlls po povzalfu - Izpoinjeno prilo- 
2sno naroPllnico - pa poSIjile na naslov: 

MLADINSKA KNJIGA - KIP, groalatipna prodaja kniig, 81 000 
Ljubljana, Titova 3;.tol.: (061) 211-860 


Spiler. BASIC ORIC(sn.) 

ORIC AND ATMOS MAOIINE CODE (angl.) 

THE ATMOS PROGRAMMER (angl.) 

THE ATMOS BOOK OF GAMES (angl.) 

40 EDUCATIONAL GAMES FORTHE ORIC ATMOS (angl.) 

ZX apaetnim 

SPEKTRUMPRinuCNIK(sfl.) 

ZX SPECTRUM - PROGRAMIRANJE U BASIC-U (ah.) 

THE COMPLETE SPECTRUM (angl.) 

SPECTRUM GAMESMASTER (angl.) 

THE SPECTRUM BOOK OF GAMES (angl.) 

THE ZX SPECTRUM AND HOW TO GET THE MOST OF (T (an 
SPECTRUM GRAPHICS AND SOUND (angl.) 

SPECTRUM GRAPHICS AND SOUND (angl.) 

AN EXPERT GUIDE TO THE SPECTRUM (angl.) 

PROGRAMSKI JEZIKI. PROGRAMIRANJE 


2100 dm 
3500 din 
3500 d*n 
3500 dm 
3500 din 


500 din 
500 din 
750 din 
750 din 


STROJNI JEZIK ZA PROCESORZ80 (alov.) 
LOGO-PROQRAMSKIJEZIK(ari.) 

INTRODUCING LOGO (angl.) 

Spiler. SASIC (alov. In ah.) 

Dovedan. BASIC- JEZIK I PROGRAMIRANJE (sh.) 
ZBIRKAZADATAKA U BASICU (ah.) 

Turk, PROGRAMSKI JEZIK C (slov.) 

C BASIC- USER GUIDE (angl.) 

COBOL, programiranje u praksi (ah.) 

CP/M 2.2 i 3.0 SISTEMSKO UPUTSTVO(sh.) 

IDOS 2.30 DISKOPERACUSKI SISTEM (ah.) 

UNIX- KAKO GAKOfllSTITI (sh.) 

WORD PROCESSING ONTHEUNIX SYSTEM (angl.) 
OSEBNI RACUNALNIK (slov ) 

KOMPJUTERSKA POCETNICA (sh.) 

PROGRAMIRANJE ZA POCETNIKE 1 . 2 
WORDSTAR 2000, urejevalnik besedil (slov.) 

KUCNI KOMPJUTERI - ALQOniTMl I PROQRAMI (8h.) 
NUMERICKI METODI za MIKROHACUNARE (sh.) 

VIDEO KOMPJUTERSKE IGHE (ah.) 

ODRZAVANJE I OPRAVKA KUCNIH RACUNARA (ah.) 

Kodek. MIKROPROCESORJI. delovanje in uporaba(slov.) 
RACUNALNISKI SLOVAR (slov.) 

RACUNAflSKIRECNIK(an.) 

RECNIK RACUNARSKIHTERMINA(ah.) 

RAZNO 


2000 din 
2100 din 
2900 din 


2250 din 
5000 din 
13561 din 
3400 din 
4000 din 
5000 din 


2500 din 
2150 din 
2150 din 
3100 din 
5000 din 
4500 din 

1200 din 
4500 din 


1C DIGITAL (slov.) 6000 din 

Zadravec,ICOIQITALNISKLOPOV1(sh.) 5800d.n 

Zadrevec. 1C TABELE - DIGITALNI SKLOPOV) (ah.) SSOOdin 
Zadrevsc. PRIRUCNIK EKVIVALENTNIH TRANZISTORA (Sh.) saoodin 
TRANZISTOHSKE TABELE (slov.) 5000dln 

ZsdrBvec, VIDEOHEKORDER- SERVISNI PRIRUCnik (ah.) 12000din 

Jerollfi, RADIOPRUEMNICI - SOOSema (ah.) 12000din 

VIDEO PRI NAS DOMA (slov.) , 3000 din 

SATEUTSKA I KABLOVSKA TELEVIZIJA (sh.) 5500 din 

KA8ETE S PROQRAMI ZA ZX SPECTHUM 


MACEK MURI $TEJE in RACUNA (slov in sh.) 
DOBER DAN, MATEMATIKA (alov.) 

LDGIKA za starve (Slov.) 


I 

I 



MODELIRANIE TELES 


Kako opisati 

tridimenzionalne 

oblike 


MIROGERM 


E onvendonalne melode 
spreminjanja oPIike v teP- 
niino riabo so zelo omeie- 
ne, posebno pri opisu kompleks- 
nlh oblik z rabunalnikom. Ne sa- 
0)0. Oa so tehnICne risbe nepri- 
merne za direkten vnos v raOunal- 
nlk, ampak tameliijo na dlove^kl 
interpreiacljl dvodimenzionalnih 
proiekcl] v trldlmenzlonalno 
obliko. 

RatunalnISki sistemi za tehnid- 
no risanje lahko zefo poveOajo 
produktivnoal Izdelave tehnidnih 
risb. vendar je njihova uporab- 
nost omejena posabno pri kom- 
oiek$na)*>h Izdeikih. Ceprav ana- 
iiza oblik V strojniitvu kata, da jib 
je 70% mogote najbolj uOinkovlto 
opisali z 20 sistemi. je vendar za 
30% oblik potrebno uporabiti 30 
sisteme, od tega so za S% potreb- 
na ploskve sploSne oblike. 

Za sploino uporabo v radunal- 
nlStvu je potrebno uporabiti tak- 
Sen nafiin opisa oblike, ki ne izha- 
ja iz potrebe specififine spiikaclje 
In ki ni odvisen od dlove^e inter- 
prelacije. Taka meloda naj b> opl- 
sala telo enolrino in nedvoumno. 
Metoda, ki ima te laslnosti, Je pol- 
nl naCIn predstavltve. 


Sitka 1: Rimer ludiu sesuvtMiiia 


Podrobneje si bomo pogledali 
to metodo kot rajpopolnejSo me- 
todo pri opisovanju tridimenzi- 
onalnih oblik. Stars je nekaj ve£ 
kpl desat let In je 3e vedno v raz- 
voju. Izvira iz lde|s o modehranju 
realnih teles iz osnovnih oblik, kot 
so kocka, kvader, krogia, valj ltd., 
Z Boolovimi operacijami unije in 
preseka. Primer nadina seslavija* 
nja ponazaria slika 1. 

SploSno lahko lelesa predstavi- 
mo z radunainjkom na tri razlldne 
nadine: 

- z robovi (Zidnl model) 

- s ploskvami, ki merijo telo 
(ploskovni model) 

- .s ploskvami, ki leto mejijo in 
z njirtovo medsebojno povezavo 
(poini model). 

Oandanes sta predvssm v upo- 
rabi ploskovni model -pri progra- 
mih za obdelavo kompleksnih 
oblik z numerldno vodeniml stroji 
(turbinske lopatice) - ter poini 
model za podrodje konstruirania. 

Z uporabo matemaiidnega opi- 
sa osnovnil) primerov je mogode 
zgradill malematidni model pol- 
nega telesa. Poini model le torej 
matemalidna postavitev Iridimen- 
zionalnega realnega telesa. Med- 
tem ko je telo pri ZIdnem modelu 
opisano le z robovi, sestavljenlmi 
iz linij, lokov In krivulj, detinlranih 
s todkami, je poini miMel opis le- 
lesa s ploskvami, robovi ter todka- 
mi. ki popolnoma opiSsio prostor. 





28 Moj nykro 




M*lnl model (siika 6) 

Zadn|i naiin je mejni na6in all 
naCIn B. Ta nadin karakterizlra 
unija omejenih orientiranih plo- 
Primitive so sesuvijene iz 
! in ploskav 8 lopologi- 


vezane z Boolovimi operatorji. Ta 
model je bolj robusten kol mejni 
model in Ima ved mo2nosti za 
ploskve Bplo$nih obllk. Omopoda 


druiine deiov. Je kompakten 
zagolavija smiselnost teles. Je pa 
tudi podasnejSI od dnjgiti mode- 
lov, saj vsakokrat. ko je narejena 
sprememba. mora radunalnik 
strukturo ponovno preradunali. 
(^Q model je narejen tako. da je 
ie2ko preradunali proiekclje. Izra- 
dun skritih ploskev In robov |e po- 
dasnejil. saj radunalnik nlma 
robov. Drugs po- 


SlOtt S: MvBi model 


manjkljlvosl le, da ploskve primi- 
tiv. ki smo jih uporabljali pri kre- 
Iranju modela, niso del kondnega 
Izdelka (npr. zgornja In spodnja 
ploskav vaija, ki smo gaodvzeli za 
kreiranje luknje), temved so pod- 
vojerw. To komplicira model in je 
resna omejitev. Obslajajo robov! 
na kondnem telesu, ki niso na no- 
beni primitivl. Doblll smo jih s pre- 
seki ploskev na primttivah. Na- 
daljnja omejitev je ta, da geome- 
irljo, ki nl primitiva (lastnosti). ne 
moremo povezati s ploskvami all 
robovi, ker so definirani le ob pre- 
radunu modela. NitI niso moZne 
direktne opersclje na plaidu (zao- 
kroievanje robov) In lokaine ope- 
raeije na telesu (raztegovanie). 

Predstavnika sta Synttiavislon 
in PAOL-2. 


todk, roDOV in piosnev » luvuiuyi- 
jo. Booloveoperacije, kijih izvaja- 
mo na primilivah, predefinirajo 
topologijo In geomelhjo uporab- 
ijene primitive. Poini model |e 
predstavijen s podrobno datoteko 
topologije. V kalerl so opisane vse 
povezave med ploskvami, robovi 
In todkami, ki omejujejo ploskve. 
Odnosi med temi element! so opl- 
sanl s kazalci. Vsaka taka datote- 
ka je sestavijena iz seznama plo- 
skev, robov in todk. Ta tip modela 
je hitrejSi in udinkovMejSi od se- 
stavljalnega modela za Stevilne 
aplikaclje. Ugoden je za pozici- 
oniranje in premikanje teles po 
prostoru In ima tudi prednost. da 
zasede manj pomnllnika kot mo- 
del s ploskvicaml. Ker so vsl robo- 
vi shranjeni v seznamu, je mogo- 
de hitro prikazati sllko, dost! tiltre- 
je kot pri sastavijalnem modelu. 
Primeren je tudi za prirejevanje 
lastnosti ploskvam in robovom. 
Dovoljuje zaokro2evanje robov In 
lokaine operacije premikanja plo- 
skev. Slabost modela je obset- 
nost. ZaradI nadlna shranjevanja 
pride do dupllciranja Inlormacij In 
posledica je okornost modela. 
Ker je model pravzaprav skupek 
ploskev in robov, so potrebne ob- 
seine preverbe. all je model smi- 
selen. Osnove so lahko ploskve 
sploSne oblike all pa analltldne 
ploskve. kar Ima prednost! in sla- 
bostl. 

Predstavnika sta Geomod in 
Romulus (ME-30). 


Dandanes se uveliavlja tudi mo- 
del, kl privzame najboljie lastno- 
sti posameznih nadinov predsta- 
vitve. ploskvidne, sestavljalne m 
mejne. Obstajala dve kategeriji: 
mejni model intemo s ploskvrd- 


Integracija politega 
modelerja v sistemu 
CAD/CAM 


Veliko modelerjev prod^o 
posebe). nekatere pa so zasnovali 
tudi proizvaialci sistemov CADI 
CAM In jih intagrirali v svO) si- 
stem. Obstaia male zares iniegn- 
ranih sistemov, to je takih. Id ima- 
jo eno samo bazo podatkov. Vedi- 
na sistemov CAO/CAM ima dve 
bazi podatkov: bazo podatkov 
polnega modela in bazo podatkov 
CAD'CAM. Obiftajno je. da takrat 
ko smo zgradili poini modeL pre- 
nesemo inlormadio o robovih v 
drugo aphkaeijo, kol sta numerie- 
no vodena obdelava all koliranje. 
V vedini pnmerovse intormadie o 
robovih prenesejo v sistem CADI 
CAM preko datoieke, podobno 
kot pri standardu IGES. kjer pro- 

— --s 


CAM. Obstaja pa Se druga m 
da. kjer sproti prenaiamo infor- 
maeije o robovih iz modelerja v 
sislem CAO/CAM. 


Sklep 



V procesu od Ideie do izdelka 
gre mehanski skozi ved faz: 
konslrukcijo. tehnifino risanie, 
dokumentacijo. vizualizacijo, 
analizo. izdelavo in montaio. Poi- 
ni model trenutno zadoseavedini 
leh korakov. Konslruiranje. teh- 
niino hsanje. vizuallzacija in ana- 
llza so podrotja uporabe. Popol- 
nosl opisa polnega modela pa Se 
nl V poini meri raalizirana na po- 
drodju izdelave z numeridno vo- 
denimi stroji in pri metodi kond- 
nlh elementov. Hekateri modelerji 
omogodajo prenos geometrije v 
programe za tehnologiio, kot so 
TC-APT. EXAPT ltd., proko dato- 
lek V jeziku APT all Compact II. 
Mogod je prenos geometrije v 
programe za analizo z metodo 
kondnih elementov. kot so Ansys, 

1 DEAS ltd. V prihodnosti lahko 
pridakujemo posebno razvo) upo- 
rabe polnega modela na podrodju 
avtomatidne generaciie poll oro- 
dlj za obdelBvo z numeridno vo- 
denlml stroji in na podrodju avio- 
matldne generaeije mre2e. Na 
barvni totograflji pri kazalu (stran 
3) je predstavijena znadilna so- 
dobna delovna poswja za modeli- 
ranje teles Hewlett-Packard 9000/ 
350SRX. Z njo uporabljamo ME- 
30 za podrobno konstrulranje in 
tahnidno risanje in l_0EAS za 
koncapluaino konstrulranja. ana- 


IPERIFER NA OPREMAI 


IiASERSa PISE 

Zanesljivost, zmogljivost, 
multimedijska uporaba 


1. Uvodne piipombe 


I tsa sreastva mnoiiftnega 

Y shranievania podatkov se 
I— —Iprejallslei izka2ajo kot po- 
manikljiva. CMo 20 Mb trdi disk! 
nekalerim uporabnikom kmalu ne 
zadoUaio veC za nilhove potrebe. 
2a vskladiSienje velike nineties 
podalkov danss v raOunalniitvu 
naipogosleje uporabljamo: 

a) Diskele 

b) Trde diske 

d) Pomnilnike na oanovi -me- 
hurdka* (bubble memoiy) 

a) Msgnelne trakove v kased 
(streamerie) 

Razlldne vrste diskovnih neprav 
igibki disk) In trdi diskI so danss 
dobroznane in |lh te povsod upo- 
rabljaio. TudI magnetni trak v po- 
ssbnl kassti z napravoza uporabo 
(streamer) se 2e dalj iasa uporab- 
Ija za varno shranjevanie podat* 
kov (back-up). 

PomnMnIkl, kl temeljl(o na -me- 
huriku* (bubble memory) pa se 
kl|ub ugodnim napovedim niso 
uveitavlli na (rtiSbu. 

V te| itevllki bomo podrobneje 
prsdstavili laeerske (optical) dl- 
tka. Izraz laserski se ml zdl 
ustreznefai od optlOnega zato, ker 
so 11 dIski na zabetku sicer res 
delovall IzkIjuCno na osnovi svet- 
lobnega princlpa za skladlSdenje 
podatkov. nove)SI dIskI lega tipa 
pa delujejo tudi na osnovi mag- 
netnega pnneipa, kot js razvldno 
iz nadBljnjega besedila. Ker pri 
odiitavanju podatkov vsl uporab- 


unidlll zaradi udarca glave za od- 
tltavanie na disk (hard crash) ter 
neobdutljlvost na mehanske po- 
Skodbe 

b) BIstveno vseja zmogljivoel 
pomnllnika zaradi neprimerno 
ve£|e gostote vpisovanja podat- 
kov (priblitno 700-krat vedie od 
gibkega diska ln.30-krat veCJe od 



30Ck-500 ms) V primerjavl s trdS 
diskom (40 ms); 


2. Splo&ne lastnosti 

lai^rsViti HigV /tu 

Lssersko tehniko so, kot je zna- 
no. najprei uporabljaii za audio 
naprave, k/or so CO (compact 
disks) rablll za izredno kakovost- 
no snemanje In glasbeno repro- 
dukOio. 

Qlavne prednosU lasersklh dl- 
Skov V primerjavi z dosedanjiml 
sredstvi za shranjevanje so: 


3. Osnovne vrste 
laserskih diskov 

Pri obitajnih sredstvih za shra- 
njevanje podatkov je povsem nor- 
malno, da Je moino neskontno 
bnsanje in pondvno vpisovanje 
podalkov, medtem ko ja bllo v za- 
dstku pri laserskih diskih zaradi 
zapletene (ehnologlje motno sa- 
mp odeitavanje podalkov (ROM - 
Read Only Memory). Danes izde- 
lujejo^ie yse tri vrste laserskih dl- 

3.1 Latarske dlike za rapro- 
dukcljo (ROM disk - Read Only 
Memory Disk) 

To je bila prva vrsU laserskih 
diskov. Prvotno so jih oporabl/ali 
V video lehniki za glasbeno repro- 
dukeijo, kot )e omenjeno zgorai 
(CO disk - Compact Disk). 

CO je sestavijen Iz posebne sre- 
.me ploSCe enake velikosll, kot je 
gramolonska. Na poviSju Imavtis- 
njeno kovinsko plast iz posebne 
snovi In je prevledena z zaS4llnim 
plastiinim ovojem, kl iditi kovin- 
sko plast pred prahom, mehanski- 
mi poSkodbami In dru'glml zuna- 
njiml vplivl. Te diake izdelujejo 
speciallzirana podjetja s posebno 
napravo z laserjem. Moban laser- 
ski tarek s toplotnim ubinkom vti- 
skuje zareze (pits) v kovinsko 
plast ROM disks, tako da ni mo±- 
na naknadna sprememba vpisa- 
nih podalkov. Tak laserski ROM 
disk lahko preberemo samo s po- 
sebno diskovno napravo z lasar- 


lem. Poenostavljeno rebeno, la- 
serski tarek spuslimo skozi srebr- 
no ploibo. kjer se odblje od njene 
povrSme, nakar ga odbitamo s po- 
sebnlm fotodelektoijem v diskov- 
nl napravi. Izredna preclznosrla- 
serskega Zarka omogoba zelo ve- 
llko goslolo vpisovanja. Za prl- 
merjavo naj povemo, da lahko na 
glbki disk vpiSemo npr. 96 tpi 
(track per Inch - btevilo sledi na 1 
palec), medtem ko lahko na laser- 
ski disk vpiiemo. 16.000 tpi. kar 
pomeni veb kot 160-krat vebjo go- 
sloto vpisovanja podatkov. To se- 
veda ni nib budnega, be upobteva- 
mo, da je ena laserska zareza (pit) 
velika samo lisobinko milimelral 
Na en laserski disk velikosti S 1/4' 
ie torej motno spravltl celo 

Prerabunano na tekst to 
znaba 150.000 tipkanlh siranll 
3.2. Laserski dlikl za enkratno 
vplsevanje (Wnte Once - Read 
Only), WORM Disk 
Nekalerl jIh Imenujejo tudi 
DRAW diske (Direct Read After 
Write). Izdelujejo jih 2e od leta 
1985 V vellkostih 5.26'. 12” In celO 
14'. Na WORM diske 5.25' lahko 
spravlmo okrog 400 Mb. na 12* 
1-2 Gb, na 14' disk pa celo 4 Qbl 
Tudi na WORM diske vpisuiemo s 
koncentnranimi lasaiskiml tarki, 
kl s toplotnim delovanjem vrszu- 
jejo zareze na disk in vpisanlh po- 
dalkov zato nl mob spremenlti, 
enako kot pri ROM dIskIh. Lahko 


• podatke k te 
I WORM 


vpisanim podatkom 

3.3. Usertkl diaki za vebkrat- 
no vplBovanje (Erasable Laser 
Optical Diak) 

Ti diaki pomenijo najvebjl dose- 
tek sodobne tehnoioglje na tern 
podrobju. Na to vrsto laserskih di- 
skov lahko podatke vpibemo. jih 
preberemo, zbribemo in po potre- 
bl nebletokrat spremenlmo. Po- 
datkov seveda ne vpisujemo Ie s 
toplotnim ubinkom, ampak Izko- 
rlbbamo ludi magnein) ubinek la- 
serskega tarka. 

Tak laserski disk je sestavijen iz 
zelo tanke plasti kovine s poseb- 
no namagneteno leguro. kl vpllva 
na polarizacijo svellobe pri pre- 
hodu skozi kovinsko plast. 

Pri vpisovanju podalkov najprej 
z lasarskimi tarki segrejamo zelo 
ozko omajena podrobja v kovinski 
plasti (domain), dokler pri preko- 
rabitvi Curiejeve temperature za- 
basno ne izgubijo magnetne last- 


nostl. Nato plast islobasno deluje 
tudi magnetno polje. kl dolobk 
kakbno polarizacijo bodo ta ozks 
podrobia ohranlls med ohlajeva- 
njem. Tako shranjeni podalki 
ostanejo -zamrinjeni- v kovinski 
plasti. 

Za odbllsvanje shranjenih po- 
datkov uporabljamo laserske tar- 
ke z nizko energljo in lineamo 
polarizirano svetlobo. Ko svelloba 
naleti na namagneteno podrobje 
V kovinski plasti laserske plobbs. 
pride do uklona njene polarizacii- 
ske ravni jxid dolobenim kotom. 
Razlibna polarizaciiska stania se 
Izrataio kot vebja aJi man|ba ia- 
kost svetlobe, Kar odbitamo s lo- 
todlodo in pratvonmo v ustrezne 
podatke. 

Za brisanje vpisanlh podatkov 
uporabimo mobnejbo lasersKo 
svetlobo. kl omejena podrobja v 
kovinski plasti vrne v stanje prvot- 
ne namagnetenosti. zato lahko 
podatke znova vpibemo na isto 
piobbo. 

4. Uporaba laserskih 
diskov 


Laserski diskI se odlikujejo 
predvsem z vellko zmogl|lvost|o 
shranjevanje podalkov in visoko 
zanesljivostjo: zato so zelo prL 
mernl zs mnotibno uporsbo v re- 
bunalnibtvu. 

Vender kl|ub dobnm prlporobi- 
iom njihova ujioraba Ie pobasi na- 
rabba, za kar obsta/a veb vzrokov. 
Nekaj jin bomo spodai podrobne- 
je nabtell. 

4.1. Uporaba iaaerskih diskov 
za laprodukcljo 

ROM dIskI so razblrjenl pred- 
vsem na podrobjin, kjer pndejo 
njihove lastnosll najPolj do izraza. 
Pogosto jih Imenujejo CD ROM 
diskI (Compact Disk), ker delujejo 
po iBlem nabelu kot CD v stereo 
lehnikl. Beseda -kompakt- tu ni- 
besar ne pomeni, zato je rsje ne 
uporabliajmo. Nastala je namrsb 
na dolobeni stopnjl razvoja tega 
mediia, danes nas pa lahko samo 

Laserski disk za reprodukeijo je 
narejen za sKladibbenje velike ko- 
llblne podatkov, kl se ne spremi- 
njajo. Torej je uporaben pred- 
vsem za Izdelavo slovarjev. enci- 
klopedij, literature, ^odovlnskih 
dokumentov, prirobnikov ltd. Naj- 
bolj znana je banka podatkov za 
gospodrstvo ^Kdo kaj dobavlja*. 
Ta prirobnik v dveh zajetnih knjl- 
gah je dozdaj izbel v 39 ponatisihl 
Obe zajetnl knjigi sta spravijeni 

Katerem je be vsllko praznaga 
prostoral 

Pobta V ZR Nembljl je izdaia dva 
najpomembnejia saznama na la- 
serakem ROM disku in sicer Sez- 
nam mast In Seznam ulic. Grs za 
veb kot 300.000 podatkov. kl so 
vtisnjeni v disk, oslalo pa je be 
dovolj prostora za kariografski 
nabrt dostavnih podrobij za pi^ 
btarje v veb kot 50 mestih in za 


■Miliersov velikI imenik meat v ZR 
Nemilji'. 

Znana nemSka zalo20B za stro- 
kovno lileraturo Springer Verlag 
Iz Heioelberga je Izdala tri po- 
skusne verzije na lasersklh ROM 
dlsklh: -Centralni matematldnl 
seznam-. -Cenlralni medicinaki 
seznam- In -Aslronomsko/aalro- 
fizlini povzetek*. 

Na laaarskefn disku je tudi pri- 
ro£nlk za nevarne snovi >Hom- 

znaCilnosti ve£ kot 1205 nevamlh 
snovi, ki sa pogoalo v veiiklh koll- 
einati poiavljajo v javnem pro- 
melu. 

LaserskI disk -Wlkropharm II - 
podatki o prolzvajalcih farmacevt- 

zdravnlke In lekarnarje. Disk Ima 
vskladiSdene podatke o ve£ kot 
7000 farmacevtskih Izdelkih z ob- 
aimlm opisom ufinkov. Indlkaclj 
in konlralndlkaclj. 

Obstaja tudI disk s preceiinjim 
Stevllom pocenl programov (Pu- 
blic Oomaln Software) za oaebne 
raiunalnike PC-SIG, KI jih lahko 
kupitno V ZR NemiijI. 

Kako V praksi uporabljamo 
ROM disk, npr. register -Kdo kaj 
dobaviia?* Na vsakem disku je 

1. 1. program za Iskanje (Retrieval 
Software). Z vnaianjem gesel za 
iSkanje lahko upora^lK v del£ku 
sekunde dobi IskanI podalek na 
zaslonu. Z loglOnIml oparatorjl je 
motno medsebojno povezovanje 
gesel za isKante. Tudi v tern se 


V primeriavl s tlskanlmi prlrodnlkl: 

a) Fleksfbiino povezovanje 
vet gesel za Iskanje, ksr omogo- 
ta hltrejis Iskanje In podrobnej- 
te podatke 

b) Httsr dostopdoieljanlh po- 
delke* na zaslonu (v deltku se- 

“cj NadaIJnja obdalava doblje- 
nlh podatkov z ratunalnikom, 

npr. prevzemanje v obdelavo be- 
sedila all v banko podatkov, tiska- 
nje separata s tiskalnikom ltd. 

LaserskI disk pa nl prlmeren sa- 
me za 'elektronsko potto- (obja- 
va za tiroko trllite), ampak tudi 
za notranje publlkaclje v vetjlh 
podjetjih. Zahvaljujot kratkemu 
In raclonalnemu proizvodnem 
procesu je ustrezen tudi za Izdela- 
vo katalogov, cenikov, registrov 
rezervnih delov In druge trajne 
dokumentaclje. Nasedanjl stopnjl 
razvoja obseg podatkov ne ame 
presagati 1S Mb in ne smemo jilt 
spremlnjall vet kot enkrat meset- 
no. da bi dosegll racionaino upo- 
rabo. 

4.2. Uporaba laaersklh diskov 
za enkiatno vplsovanje (WORM 
disk) Razen prednosll. ki jIh Ima 
ROM disk, so za WORM disk zna- 
iilne ta tele dobre lastnosti: 

a) Uporabnik sam izWra pe- 
datfcs, kl jih bo vskladlitil 

b) Zagoiovljena J# popolna 
Ujnoat podatkov, ker pri Izdelavl 
nl vkijuten Izdajalelj kot pri ROM 
dlsklh. ampak uporabnik sam 


Tabela 1 

Napoved 0 razvoju trtlSta za diskovne ROM naprave v ZDA v obdobju 
med tetl 19S7 In 1996 

1967 1986 1990 1 993 1996 

Cena v US $ 600 600 220 60 50 

Kolitina: v 1000 kosih 270 690 4900 26600 73400 

St, oseb. ratunal. 

z ROM napravami (%) 1 2 10 40 W 


opravt skladlStenie podatkov na 
svoji disketnl napravl 

:) Vskladlttene podatke lahko 


ska vpllva, ki 
ske okvare, sesulje gisve za tlta- 
nje (head crash), kar jeglavnapo- 
manjklilvost trdlh diskov. kl so 
trenutno v uporabi 


dl&tene podatke le najmanj 10 let 
f) Msinosi vskladittenja op- 
tltnlh silk, kot so podpisi, faksiml- 
le dokumentov, prstnl odtisi ltd., 
ekupaj z optltnlm pretvomikom. 
kl sllko pretvarja v ratunalniike 
podatke za nadaijnje vskladl&te- 
nje V pomnllnik po obltajnem po- 
stopku. 

WORM dIski se zaradi tega upo- 
rabljajo predvsem za shranieva- 
nje vet jega obsaga zelo pomemb- 
nlh podatkov, kl jih 2ellmo shranl- 
ti In arhivirati. 


Philips npr. Izdeluje sistem za 
arhiviranje podatkov na osnovi 
WORM diskov -Megadoc-. Razen 
tekstne Informaclje lahko s pre- 
tvornlkom shranimo tudi fakslml- 
le dokumentov, podpisov, foto- 
graflj ltd. Po potrebi lahko shra- 
njena optitne sllke reproduclra- 
mo na zaslonu z visoko lotlji- 
vostjo. 

Tudi firms BOB Izdeluje podo- 
ben sistem -eArchiv. Veliko po- 
djetlj izdeluje razlitne sisteme, 
najpogosteje ns 12* dlsklh, ker 
lahko na eno stran spravimo tudi 
20 000 doKumantovI Zaradi vellke 
zmogljivosti 12* diske uporabljajo 
zlasti V vellkih centralnlh bankah 
podatkov, V medicinl za vakladlt- 
tenje optitnih podatkov v lomo- 
grafijl, za shrsnjevanje prstnlh od- 
tlsov ltd. 

ManjSI WORM diskI velikosti 
S,25‘ SO primemi za shrsnjevanje 
osebnlh podatkov v podjetjih. ker 
lahko nanje spravimo za SOOMb 
podatkov. 


4.3. Uporaba lasersklh diskov 
za vetkratno vplsovanje (Erasa- 
ble Laser Disk) 

Pri vetinl proizvajalcev so II di- 
sk! tele v poskusnl fazl. Verbatim 
je ie lelos med prvimi ponudll 
svoje diskovne naprave za vet- 
kratno vplsovanje lasersklh di- 
skov In ustrezne diske zmogljivo- 
sti 50 Mb. povpretnim tasom do- 
stopa 70 rnB In hitrostjo prenosa 
podatkov (transfer rate) 1 Mb/s. 
Te disketne naprave se lahko 
uspetno kosajo z zelo raziirjenl- 
ml trdimi disk!, v glavnem zaradi 
vzdrJIjivosti. varnosti podatkov in 
neobtutljlvosll na mehanske 

Podjetje Optimem iz Kalllornije 
napov^uje v sodelovanju s firmo 
3 m naslednje Islo dobavo svojih 
diskovnlh nsprsv za vse trI vrste 
diskov. pa tudi same diske. Zlasti 
novi disk za vetkratno vplsovanje 
mora Imetl zmogijivost okrog 500 
Mb za premer S,25‘. Na irlittu ga 
bodo ponudill kot industrijski 
standard. 

Tern proizvajalcem sledijo ie 
drugl. npr. podjetje Maxtor z op- 
titnim diskom v obliki viotka. for- 
matirano zmogijivostjo 800 Mb za 
disk s premerom 5.25". hitrostjo 
dostopa 108 ms In slandardmm 
vmesnikom SCSI. 

Kar naprej sa pojavijajo novI 
proizvajaici, npr. dobro znano po- 
djetje Uniaxial Lasers, Ltd., ki na- 
pov^uje revoluclonaren disk za 
vetkratno vplsovanje. 


5. Trenutno stanje na 
tz2iS6u z lasersldini disld 


Medtem ko laaerski -CO- dIskI 
hitro osvajajo trSitte v audio leh- 
nikl, se V ratunainliNu ne tlrijo 
tako uspetno, kot so strokovnjakl 
predvidevall. Nekatera podjetja 
danes 2e lahko prevzamejo celot- 
no proizvodnjo ROM diskov, od 
prevzemanja podatkov do kontne 


Napoved razvoja trittta za laserske ROM diske v ZDA v obdobju med 
latl 1987 In 1996 


1987 

1988 

1990 


19% 

Cena v US I 8.50 

3,75 

1.40 

0.70 

0.50 

St. diskov/naprav 6 

10 

16 

25 

40 

Prodano diskov (vmilljonlh) 1,6 

7 

SO 

670 

2900 


Izdeiave dolotene kolltine di- 
skov. Mednje sodijo npr. Datawa- 
re Iz MOnchna. BCB iz Hamburga 
all Lasec Iz Bertina. Tehnltnl po- 
^ji so tore) Izpoinjeni. trg obsta- 
ja. do mnoiitne proizvodnje pa 
nikakor ne pride! 

Celotno trtitte lasersklh diskov 
se je do sedaj vrtelo v zataranem 
krogu: pnmanikuje diskovnlh na- 
prav za laserske diske, pa tudi 
prodaja ne state, ker nl dovolj 
uporabnlkov; nihte note tvegati 
proizvodnje vetje kolitine ROM 
diskov, ker trg nl dovolj velik. tj. nl 
dovolj uporabnlkov, kl bi Imeli di- 
sketne naprsvel Sale v zadnjem 
tasu je opazitl otivijanje tega tr- 


Razen tega na trgu vZR Nemtiji 
ponuja svoje disketne neprave so- 
razmemo veliko razlitnih proizva- 
jaicev, npr. Philips. Hitachi. Con- 
trol Data. Sony, Toshiba. DEC in 
Panasonic. Vetji del tega soraz- i 

memo majhnega In nerazvftaga ' 

tr2ltta si dellta Philips in Hitachi, , 
Control Data in DEC pa prodajata ' 
Hltachijeve naprave v okviru ko- 

Uspeten razvoj je oviralo tudi 
pomanjkanie standardov na tern 
podrotju. CIm praj bi bllo ireba 
normiratl najva2nejta tehnltne 
elamente lasersklh diskov, npr. 
kodo za modulacijo, kodo za po- 
prsvljanja napak, lormat zapua In 
poseben zapis za krmlijenje. Po- 
djetje 3 m natmije dogovor z vo- 
dllnlmi proizvajaici v zvezi s stan- 
dard! za kortec lelotnjega lets. 
Trenutno Ima nsjvet mo2nosti 
formal zapisa -High Sierra-, kl |a 
nastal ob sodetovanju MIcrosotta 
z izdelovalci strojne opratita. Ta 
standard je vdetan v MS-DOS in 
da bo omogotll poijubno Izbiro 
diskovnlh naprav. Celotna zadeva 
precej ^liva tudi ns cene. Oiskov- 
ns napravaCDzaglssbeno repro- 
dukcljo je na voljo po 4(X) do 
500 DM, medtam ko skoraj enska 
naprava za laserske ROM diske 
stane 2500 DMI Vet kot petkratna 
cena za skoraj enako napravo |a 
nedvomno posledica zgoraj na- 
ttetlh vzrokov In premajhnlh serij. 

TakI pogoji precej vplivajo tudi 
na oDilkovanje cere ROM laser- 
skih diskov. Na primer, podjetje 
Optica iz Hoppenstadts v ZR 
Nemtiji pripravija prirotnik za ve- 
ilks in sradnja podjetja na ROM 
disku. Pri tern se samo atroiki pri- 
prave podatkov gibljajo okoli 
15.000 DM. Tlskana verzljaprirot- 
nika stane 790 DM. cena ROM di- 
sks pa sicar ia nl znana, vender 
gotovo daiet presega ceno tiska. 
Kljub tamu velja. da -eiektronski 
tisk- dviga kakovost informacij In 
njihovo uporabnost. ne bo pa bl- 
Blveno zni2al prodaje klasitnih tl- 
skanlh prirotnikov. vsaj nekaj ta- 
ss ia ne. 

Povsam drugatnega mnenja je 
podjetje Mead Data Central. ZDA. 
kl je od skupno 29 dost^ izdaio 20 ^ 

Moj inikro 31 







’ ELEKTROTEHNA 


£' 

Do Junel. TOZD Elzas, Ljubljana 

INFORMAClJE: 061/329-745 Int. 49 

PRODAJNA MESTA: 

UUBUANA. Eleklrolebna DO SET, Irgovina. Cankarjeva 3, tel.: 061/331-757, 

ZAGREB, knjiiara Prosvjeta, Trg bratsiva in jedinsiva 5. lei,: 041 422-523^ 

PRODAJNO MESTO IN MOZNOST dEMONSTRACUE: Rseunalnl*ko poslovni center. Mestnl Mg 18, Ljublisn 


€ 


[HADVERSD NASVETII 




RAZgnUTEV POMNILNIKA PRl ATARgU ST 

Malo znanja, nekaj mark 
in veliko dobrih zivcev 


12. Poveiemo vse 15. noirce 
osmih (levlh) fiipov in jih poveie- 
mo 2 21- no2ico MCU (spet s 
spodnie strani). 

13. Povefemo vse 15. notice 
osmih (desnih) (ipov in Jih od 
spodaj poveiemo z 22. noiico 
MCU. 


Croboii* £T jMd opancQa 



] afsikaterega uporabnika 
malo man] zmogl|lvih ata- 
rijev ST (260 in 520) muei, 
kako naloZill daIjSe programe. Za 
fazSiritev pomnilnika na 1 Mb po- 
ire bujemo: 

- 16 5ipov 41256C-15 (podjetja 
NEC alt katerega drugega) 

- spajkalnik s lermostatom in z 
moZnostjo. dasepoterciak rzena- 
ei|0 


6ipi nikakor niso predragi za 
10. kar dobite. PribItZno za 150 
DM (minus 14 odstolkov za za- 
hodnonemSki promeini davek) |lh 
lahko narodite na naslovih v ok- 

Kdor ima radunalnik man] kol 
iest mesecev, na] dobro premisli, 
preden se loti dela. Tak posag na- 
mred Iznidi garancijo. Treba je tu- 
di malo znanja. IznajdIjivostI In 
dobrih Zivcev. 


Radunalnik pred >operac<|o- 
izkijudimo In potegnemo iz njega 
vse vtifie. Zdaj pa k navodilom: 

1. Odpremo radunalnlk (6 vija- 
kov na spodnji strani). 

2. Snamemo pokrov. 

3. Odkiopimo tipkovnico (Izvle- 
6smo prtkijudek na desnr). 

4. Zravnamo zavite koSdke plo- 
tevine, s skalpelom odlu§dlmo 
kovinski Irak zlate barve In sna- 
memo pokrov. 

5. Odvijemo 3 vijake pri vtidni- 
cah za tiskalnik, MIDI in modem. 

6. Potegnemo vso ploS6o tiska- 
nega vezja Iz spodnjega dela 
ohl§ja in jo loiimo od spodnjega 
pokrova. 

7. PtoSto tiskanega vezja polo- 
ZImo na dobro osvetljeno delovno 

8. Ukrivimo vse 4. In 16. noZice 
RAM 6ipa. Previdno jih zvijamo 
do vodoravne lege. OZjl del 4. in 
IS. nolle odSdipnemo. ker bl bile 
drugate predolge. Potem zvijemo 
vse druge nolice malo navznoter. 
da bodo teple legle na dip, kl je Ze 
vdelan v radunainfk. 

9. Vkijudimo spajkalnik In na- 
stavlmo termostat na okoll 300 
stopinj Celzlja. 2ico priklopimo 
na -meso- in spajkalnik (ker lah- 
ko V nasprotnem primeru unidimo 
dip) - Izenaditev potcncialev. 

10. Novi dip poslavimo dez sta- 
rega ('pojahamo-) In zadnemo 
spajkati. Paziti je treba. da obrne- 
mo nova dipe v smeri originalnih 
(gl. zarezo na vsakeml). fiipov ne 
ameme predolge segrevali, k 


Izvijadem zlahka potlsnemo malo 

11- PoveZemo vse4. noZice na- 
dlh RAM dipov. 2lca za povezavo 
mora biti seveda Izoliranal Cetrlo 
nollco na skrajnem levem ramu 


poveZemo z IB. noZico MCU (kr- 
milnlka pomnilnika). ki je med 
skrajnim levlm ramom In mlkro- 
procesoriem (najdal|Zlm dipom 
na levi). MCU je kvadratne obllke 
(gl. skico). 2rco spelfemo skozi 
luknjo na tiskanem vezju in jo ph- 
spajkamo na spodnji strani plo- 


Prl predtevanju nolle bodite 
pazljivi, ker so razporejene eik- 

To je vse. kar je treba narediti, 
da bo tudl val atari postal mega. 
Radunalnik sestavlte v nasprot- 
nem vrstnem redu In ga prtkljudi- 
te. Sam sem preskusil razdirltev z 
GfA Basicom In vpraiai po kolidi- 
nr pomnilnika: 

■> FR6 (0)/1024 -K" 

Rezuliai je biio nekai nad 600 K 
prostega pomnilnika. 

fie boste doblli enak rezuiiat 
kot pred razdiritviio. morale pre- 
gledatr vse spoje: nekre je moral 
nastati hladni spoj. To najlale 
ugotovile z inslnjmentom (upor- 
nosi). fie vam pomnilnik sploh ne 
bo delal, so se dipi pn spaikanju 
pregreli. Se enkrat: previdnost |e 
mad modrosli! 

Kdor misli. da mu ne bo Ho. naj 
odnese atari h kakinemu radunai- 
nllkemu zanesenjaku. ki za malo 
denarja naredi tudl to. Dnjgim pa 
lellm veliko uspeha prI delu. 






■ : ^ 


IHADVERSH NASVETIl 


1 




laile • prikl)uieno napetost)o. ra* 
zen kadar |e to abaolutno nelzo* 
gibM. Tudi kadar |e sprejemnlk 
lzkl|u<an, ao v n)am kendanza- 
torjl, kl hran)|o nabo) in vaa lahko 
neprijatno praaanatlfe! 

Kl|ub ceni mari|ka vefilnl lelevi- 
zorjev pomemben del: mre2nl 
translormator. Veiina je izvedena 
z ovrodim ohlijem-. NapetosI do- 
bivajo z dlrektnim prikl|u£kotn na 
mreto. Pri pravilnl uporabi ni to 
nIkakrSen problem. Vefilna televi- 
zorjev pa ni predvidena za priklju- 
dltev na nizkonapatostno ra£unal- 
nliko opremo. Prevehte na£rt 
svojega sprejemnika all vpratejte 
serviserje. all |e v njem kak£w 
mreini - ne visokonapetostri - 
transformator. Cle ga nl, boste 
moral! kupitl odvodni Iransforma- 
tor. Ta niti ne vISa niti ne ni2a 
napetosti. temve£ zgolj lo£l spre- ^ 


IPROCTtAMSKA OPREMAI 




Pri lej izvedbi video raiunainika 
V televtzor ni treba predetati apre- 
jemnika (razen ev. odvodnega 
transtormatorja). Video signal se 
preivarja v RF in poStie na anten- 
skl prikijueek tv. Izvedete samo 
moduliranje signala In ponovno 
demodullranje v RF vezjlh spre- 

Naprava, kl dodaja del signala 
RF tislemu, ki prenaia Informacl- 
|0. se Imenuje modulator. Lahko 
ga sestavlte saml. sai je to dokaj 
enostavno in ne pretirano drago. 
Vez|e na sllki 3 so razvMi na Uni- 
versity of Waterloo (Ontario, Ka- 
nada). uporabija pa la eno Integrl- 
rano vezje. en tranzistor. en kon- 
denzator in dva upornika. Vezte 
za oscilalor uporabija 7413, dvoj- 
ni Schmittov trigger. Ko oscMira^ 
to podne tudi tok. ki tede skozi 
7413. In sicer od napajanja proti 
ozemljitvi. Dodani tranzistor le 
nadzira lakost toka. ki ustreza vi- 
deo signalu. Izhod 7413 je takrat 
oscilator, njegovo ampllludo pa 
kontrolira napetost na bazi tranzi- 
slorja To je le drugs delinlcija 
modulatoria! 

Napravo lahko zve2ele na an- 
tenski prikijudek poljubnega tv 
spreiemnika s Iranslormatorjem 
all odvodnim iranslormatorjem. 
kot le opisano zgorai. Odkijudite 
anteno In prlkljudlte modulator na 
njen vod s pribll2no 20 cm 300- 
ohmskega dvojnega kabla. Anie- 
ne ne pustite pri modulatoriu, si- 
cer vam bodo sosedje pripovedo- 
vali zammlve stvarl o svojem spre- 
lemu iv, morda pa vas bo obiskal 
celo kdo iz HTV. 

Prikazane vrednosti usirezajo 
signalu na kanalu 2, 3 all 4. Po- 
irebno bo manjae prtlagaianje 
soremenijivega upornika. 

Oscilator dela s Irakvenco okoli 
19 MHz. Izhodni signal modula- 
torja le pravokoten, amplituda 
tretje harmonidne Irekvence zne- 
se 1/3 amplitude osnovne in spre- 
lemniku poda signal okoll 1 V. Pri 
IV frekvencah je modulaciia 
20-3C^. kar zadoida za dober 


Idealno orodje za vdelavo 
lastnega vezja 


E se ka2e, da so tudi pri nas 
2e minili ziati dasi mastnlh 
zBslu2kov. kl jih je omogo- 
dala preprodaja radunalnlkov tipa 
IBM PC. Ceprav se sllil paradoks- 
no, je vsaj v tern majhnem seg- 
mentu legalne trgovlne konkuren- 
ce poskrbela za zdravo, tr2no 
ekonomljo. Oober radunalnik lah- 
ko danes kupiS tako rekod kjerko- 
II. za ceno. ki je povsem sprejem- 
ijiva in na evropsKI ravni. Se^a 
je takSno razmerje sll na trZiSdu 
prisllllo tudi druge dru2bene ra- 
dunalniSke organizaclje, da so 
sprejele blagodati Oaljnega vzho- 
de. Dovolj je be2en pogled na Ka- 
terokoli osflovno ploido radunal- 
nika tIpa PC in 2e ugotovimo. da 
se takSnl kvalitetni Izdelavl In 
mont^l tiskanega vezja Se ziepa 
ne bomo prlbll2Bll. Kje so ie ma- 
sovna prolzvodnja In testiranje, 
hiter razvoj novlh modelov, kl so v 
skledu s standardl. IzvedenI v no- 
vih tehnologijah, katerih uporaba 
pomeni vedjo procesno modi 
Oe upoStevamo nekatere, za 
nas znadllne posebnostl, zelo hi- 
Iro ugotovimo, da se pri nas pro- 
lzvodnja radunalnlkov azijskega 
tipa ne splada. Na prvl pogled je 
to precej bolede dejstvo, sa) je 
danes zagotovo ved kot 99 odstot- 
kov takSnIh radunalnlkov. Dejstvo 
!- - -ijngg radunalnik masov- 


il vsl 

la vstop V ta del svetov- 
nega Irga. Seveda to ne pomeni, 
da mora domade radunalnIStvo 
zalti V krizo oziroma da nima no- 
bene perspektive na svetovrem 
Irgu. Prav golovo bo obsojen na 
propad vsak domad radunalnik, kl 
' tl kopija svetovnih 


Na sredo so radunalnik! in radu- 
nalnlki. Prav gotovo le nssmisel- 
no razvljati radunalnike za ureje- 
vanje besedll, vodenja baz podat- 
kov. namizno urednIStvo, avtoma- 
tizacijo pisam ... To so bill, so In 
bodo svetovnl problemi In de je 
kak problem na podrodju radunai- 
niStve svetoven. potem se ve. 
kakina je tehnologija za njegovo 
reSevanje. Tudi na uspeine prolz- 
vajalce takih sistemov lahko po- 
kaZemo ml2e. 

Za nas morajo torej bfti zanimivl 
drugadnl radunalnik!. Imenujmo 
jih speclaini radunalnikl. Da ne bo 
pomote. Tudi mnogi speclaini ra- 
dunelniki so vellkotrZnl artlkel, 
vendar Izjemno drag. Zelo veliko 
je pa lakSnIh, kl so narejeni po 
narodilu. Imenujmo jih apllkaclje. 
Njihova cena je 4e vlSja. Sovorl- 


mnoZIdnlh Izdelkov. Tudi razvoj 
novlh sistemov je zelo vprailjiv, 
de ni na voijo svetovnega standar- 
ds za programsko okolje, kl bo 
delovaio v tskem sistemu. £e pa 
svetovnl standard obstaja, to po- 
meni, da gre za masovni Izdelek 
(le tako je standard potrjen). S 
lem pa le krog sklenjen. V amerl- 
$klh razvojno raziskovelnlh kro- 
glh na podrodju radunalnillva ve- 
Ija pravilo: nej se Ideja zdi Se tako 
nora, bodi prepridan, da zelo po- 
dobno ta hip 2e razmiSIja osem 
med seboj nepovezanih razvojnin 
raziskovalcevi 

In vendar . . . 



na vrednosi pa [e v prlmerjavl z 
osnovnim sistemom iafemno vl- 
soka. 

Pri Izpelavi spacialnlh kanic za 
raeunalnIK sa nalvetkrat izkaie, 
da je treba zaanovo pred proiz- 
vodnim procteom tudi prakti&no 
praizkusiti. odpravKi konstrukclj- 
ske napake ipd. 

Za ta namen |e idealna reiitev 
univerzalna prototipna kartica, ki 
vam jo predstavljamo. Nastala je 
kot atranaki produki prI razvoju 
apeciatnih kartic za alsteme tipa 
[SM PC. 

^ Na InstKutu Joiel Stefan, odde- 
'M za rafiunaintstvo in intormati- 
jo 2e dalj 6aaa uporabljamo In 
ia sotovo zanimiva za SirSi krog 
^Ijalcev 


Opis kaztice 



nega vodila. Dekodimo vezje ja 
narejeno v skladu a standardom 
za IBM PC XT in zaseda vhodno/ 
Izhodno naslovno podrodje od 
300H do 31 FH. Izbiramo lahko po- 
ljubno kotnblnacijo tega naalov- 
nega podroCja. Saveda lahko kar- 
tlco uporabljamo tudI v katerem- 
koli drugem pomnilnem ali vhod- 
no/lzhodnem pomnilnem podrod- 
ju. Vsa siatemsko predvidena In- 
legrlrana vezja more razvijalec 
vstaviti sam. 

Pri razvojnem delu nave kartice 
se je pokazalo. da je treba takSno' 
karlico nekako dvignitl nad nivo 
drugih karlic aistema, saj je s tern 
bistveno olajian dostop za teatl- 
ranje. Zato smo izdelall ie podalj- 
iek za univerzaino kartico (glej 
sllko). Na zgornjo atran podaljika 
mora uporabnik $e priciniti sl- 
stemakl konektor. 

Posebno pozornost more razvi- 
jalec posvetiti tehnologijl povezo- 
vanja sestavnih elementov. Profe- 
sionalen pristop zahteva tako 
Imenovano tehnoiogljo o2ICenja 
(WIRE-WRAP). Za ta namen upo- 
rabljamo speclalna podnoija. kl 
imajo podal|Sane noiice, tako da 
jih lahko na drugl strani univerzal- 
ne ploSCe med seboj povezujemo 
s posebnim orodjem. 

Za naS prvi prototIp nam je de- 
lovna organizacija MEPL, metal- 
no plastldna galanterija, Konji- 


Sinska 24. 41040 Zagreb (tel. 041 
252-086), data za testiranje celo 
aerljo speclalnlh podno2lj. Pod- 
no2ja ae v osnovnl raster ptoSde 
zelo dobro prilagajajo, testi so po- 
kazall, da so zelo kvalltetna in jIh 
potenclalnim uporabnikom topic 
priporoOamo. 

Poleg tehnotogije o2lfienja je 
pri nas ie v navadi spajkanje In 
povezovanje navadnih podno2ij z 
Izollrano 2lco. Tak naiin je manj 
primeren, posebej, 5s je treba na- 
redltl veliko itevllo povezav. 

In kakSne so cene? Univerzalna 
kartica z dokumentacijo (imeno- 
vali smo jo PCPROTO) Stane 
100.000 din, vezje za podsljianje 


sistemskega vodila (Imenovali 
smo ga PCEXTE) pa 30.000 din. V 
ceni ni vklju6en prometnl davek. 
NazBdnje Ie povejmo. da so kon- 
taktl naobrt vezjih pozlafieni.na- 
roOlte pa ju s prllo2eno narofllnl- 

liAitut Jo2ef Stefan, 

Jamovi 39. 61000 Ljubljana, 
odsek za ra5unaln3tvo 
In infermatiko E4 



nepreklicno naroCam 


tiskanega vezja PCPROTO (po 100.000 kos/bpd) 
lega vezja PCEXTE (po 30.000 din kovbpd) 


Na poti k stevilki 1 


♦CITIZEN 



Maijcttcni tisluiiiik premiere 35 s 35 
zaaki na $ekun<k> 

Poleg (ega ponujamo: 

- Syneiecov risaliiik (plotter) 

- PertecOT streamer in winchester 

- Esprilove terrainale ASCII in ANSI 

- komponente za mrezo BICC 


DATENSYSTEME GmbH 

Posttach 151727 • 8000 MOnchen 15 
Tel. 089-5179-0 

Tlx52122B9synd- Fax 089-51 79-43 


37 


F 


lUPORABNI PROGRAM! I 


Pocasen prevajalnik za 
hitro kodo 


JURESKVAKC 


S etacomco je programerska 
hISa, kl sa V zadnjem (esu 
vallko ukvarja z raiunalni- 
kl, opremlleniml s procesorjein 
6S000. Za atari ST so izdall ie 
skorai vse pomembneiSa jezika. 
Ogtadall si bomo zadrtjo verzl[o 
njihovega lattice S, kl seje pojavl- 
la V prvlh junijsklb dneh. Qre za 
kompleten razvojnl slstem, se- 
stavljen Iz niza programov, kl jih 
bomo po vrsti opisall. 

Editor 


Svoj starl urejevalnik so pri Me- 
tacomcu opremlll z oknl In menljl. 
Nekal najpogostejilh ukazov lah- 
ko Izberetno brez pretlranega 
poznavanja urejevalnlka, za dru- 
gs pa se je treba bol| poglobitl v 
prirofinik. Vdelane so vse po- 
membnejia funkclje. kl jIh pozna- 
mo Iz drugih urejevslnikov. Zaple- 
tenejSe ukaze (extended com- 
mands) izvedemo take, da jih na- 
piiemo V dialog, kl se prikaie na 
zeslonu. ko pritlsnemo tipko es- 
cape. Moino je nizanje zaporedja 
ukazov, kl se Izvedejo drug za 
drugim. S pritlskom na tipko lah- 
ko ponovtmo prejSnjI ukaz. 

Nalaganje In shranjevanje dato- 
tek In iskanie nizov je razmeroma 
hItro. ia\ )e to edina dobra last- 
nost. V samein konceptu urejeval- 
nika je nekaj zeio neprijaznix In 
nazadnjaiklh lastnostl. BlokI ne 
morejo bill krajil od ene vrstice, 
vrlvanje pa doseiemo na ksj £u- 
den nairn: tako. da se s kurzor- 
jerrt postavimo v vrstico nod llsto, 
kamor hofiemo' vrivatl. teprav se 
da urejatl veC datolek hkratl, pre- 
naianje blokov med njiml nl mo- 
goOe. 2e kar komlbna je hitrost 
prena^nja In brisanja blokov be- 
sedlla. Celotno operaeijo lahko 
namre£ spremljamo na zaslonu. 
Vrstice Izglnjajo dostojansNeno, 
predvsem pa zelo pa£asl. Pri brl- 
sanju Stiridesetkilobytnega bloka 
si lahko mimo prlvoSilmo kosilo, 
raiunalnlk pa bo medtem pridno 
detal.Zeno besedo, urejevalnik je 
zaiTtb. Obitno so pri Metacomeu 
na hitro nekaj zloilll Iz svojih 
prejtnjlh Izdelkov, spabka pa so 
potem pozablll prelzkusitl. 

Debug -i- 


Gre za slmbollbnl debugger, kl 
Ima vdelan (astnl linker. S tern do- 



se2eino hitreiso Izvedbo clkla na- 
plSI-preizkusi-popravl. Ker sam 
nimam navade popravl)all progra- 
mov na tak nabin, bom la na krat- 
ko nabtel nekaj lastnostl. UoZno 
je definiranje simbolov In doloba- 
nje vrednostr spremenijivksm. po- 
slavljanje prekinitvenlh tobk. di- 
sasembllranje (pri skokih se Izpl- 
$ejo Imena podprogramov) In kar 
je posebaj korlslna, mo^no je de- 
finiranje makro ukazov. Zammiv 
je ukaz WHERE. Ta namreb pove, 
V katerem podprogramu smo. De- 
bugger utegne priti prav pred- 
vsem takrat, kadar sumimo, da 
obstaia napaka v prevajalnlku In 
ne V nabi kodl. Za vsakdanjo rabo 
se mi zdi izplsovanje vrednosti 
spremenljlvk ie vedno udobnejSa 
metoda. 

Menu-t- 


To je program, kl naj bi vnesel 
malo prijaznosti v okrutnl svet 
programlranja. Akcije. kl jih 2el>- 
mo izvajatl ph razvoju programa, 
zapISemo nadatoteko In jim prlre- 
dlmo naslove. Primer: 

EDIT = EDIT {PATHj((FILE- 
)-{TYPE) 

V meniju za naslovom TOOLS 
se bo pojavlla jed z imenom EDIT. 
Vedno, ko bomo pokllcall na 
EDIT, se bo izvedel program (ki 
Ima V tem prfmeru tudi Ime EDIT), 
kot parameter pa bo vzel daloteko 
z opisom. kl ga doloba nadaljeva- 
nje vrstice. PATH, FILE in TYPE 
SO spremenijivke, kl jim Menu-<- 
prlredi vrednost takrat. ko Izbere- 
mo daioteko, kl jo bomo obdelo- 
vall. 


Enako lahko v menlje vkljubimo 
ie druge naslove In jim priredtmo 
primerne komandne vrstice. S 
tem odpade vsakokratno tipkan)e 
raznih parametrov, kl jIh utegne 
bit! vellko zlasti pri prevajalnlku In 
linkerju. Razvijanje programa ie 
pospeiimo, be zdruilmo posa- 
mezne opcije. Tako dobimo ie na 
disked s programom datoteko, 
kjer le definirana opeija COMPI- 
LE-i-LINK. Ze naslov pove dovolj. 
Za razllko od prejinje verzije ME- 
NU*, novejia ne zabne metati 
bomb, kadar klibemo programe. 
kl uporabl|a|o GEM. Kljubtemuse 
zdl, da ni kompatibilna z Hisofto- 
vim QENST. Menu* je vsekakor 
program, kl ga je vredno uporab- 
ijati, saj je delo z njlm udobno In 
hitro. 

Ta pripomobek je prav tako na- 
menjen hitrejiemu razvojnemu cl- 
klu, le da temeiji na drugabnem 
prtneipu- Ker programe v C-ju na- 
vadno piiemo po modulih, je po 
popravijanju enega modula do- 
volj, da prevedemo le tege. druge 
pa samo zlinkamo z njlm v glevni 
program. Pri vebjem itevilu dato- 
tek prav lahko ne kak modul po- 
zablmo oziroma pozabimo, da je 
odvfsen od nekega drugega mo- 
dula. Make omogoba avtomallza- 
cljo tega procesa. V kontroino da- 
toteko napliemo ekspllcilne In 
Implicitne odvisnosti datotek. Pri- 
mer: glavni program je odvisen 
od datotek tipa BIN, te so odvisne 
od Izvomih programov (tipa C, 
PAS. ASM In podobno). Cim spre- 
menlmo neko datoteko. bo Make 
neredil vse korake, kl so potrebnl 


za tvorbo novega programa. Te 
korake navedemo za delinicljami 
odvisnosti med datotekami. Razli- 
ka med ekspHcitnimi in implicitni- 
mi odvisnostmi je te, da pri ekspll- 
crtnlh navedemo datoteke s pol- 
nlm imenom. pri implicitnih pa te 
tlpibna uporaba: >lz datoteke tipa 


LC.TTP 1 
LC je tu 

je ime datoteke, ki je sproiila po- 
stopek. (^rav se vse sliii zelo 
lepo, moram priznati. da Iz neznp*^. 
nih razlogovnisem uspel uporabtsfk., 
ti Implicitnih odvisnosti. Pri razv^ . 
janju nekega zelo veliKega pro*,^ m 
grama pa sem kijub temu za fab*L^ 
tor 3 zmanjSal bas, polreben za 
naslanek nove verzije. •. .'y* 

Kako Make ve. katere datoteke*^ 
je treba obnovrti? Enostavno ' 
ko. da primeria datume, ki pnbiqo 


teka tipa C kasneiii datum (aH ' 
uro) kot daloteka tips BIN, bo tre- 
ba program znova prevesti. Pri ' 
atari|u je nekoliko nerodno to. da 
nima bateri|sko napaiane ure. Ze- 
to dobimo programbek SETDATEr - 
kl nas povpraia po datumu in uri 
ter |U vplie v pomnilnik Da ne bl 
pozabili na nastavitev tobnegaba- 
sa. se splaba dati ta prograif*^ 


KRSC 


_> • 


all NRSC. Kot je preimenovaii 
na disku, je program za lahko de^ 
(inieijo objektov GEM-a. Takoj je 
treba povedaii. da ie msem viM 
programa, kl bi svojo nalogo bolje 
opravijal kot KRSC. Najlepia stvar 
je zelo dognana komunikacije t - 
uporabnikom, saj program lakof ' 
ugane, kaj uporabnik hobe. Ker - 
sem pnre korake v programiranjir 
dialogov In menijev opravll peb, 
sem toliko bolj navduien nad lah- 
ko uporabo. Razen napisov m 
Imen objektov ni treba nibesarna- ' 
tipkati. vse opcije pa vkljubimo a ; 
preprostim klikenjem na ustrez- ' 
nIh gumbih. Izhod programa je 
poleg datotek tipa RSC In RSD (v 
tej so imenaobjektov)Se datoteke 
z delinlcijaml za itiri jezike: C. ‘ 
modulo, pascal in fortran. Nam*- 
sto branja podrobneiiega opiea 
nai s> braid rate ogledajo sllkl, ki ., 
kaJteta del bogastva, ki ga ponuja * 
ta izredni program. Avtor le Mal- 
colm McMahon. 


Najprej si ogieimo podatkovne 
tipe: char, short, long, InL float, 
double In kazalec na poljuDen 
enostaven all sestavl)en tip. Ptvim 
itirim llpom lahko ph deklaraci|l 
pridamo ie phdevek unsigned. 
Short je dolg 16. long pa 32 Ditov. 
Inf je ph Lettice C na atariju dolg 
32 bitov. Najvebje itevilo ph tipu 
float je reda 10e38. pri tipu double 
pa 10e308 (IEEE standard). Pr>- 


rotnik opozarja, da se vse opera- 
cije Izvedejo kot double, torej z 
uporabo $premenl)lvk tipa float 
prihranimo aamo proslor (32 bl- 
tov namesto 64), Pasovno pa se (o 
ne Izplada. Za eno od prihodnjih 
verzlj prevajainlka proizvajalec 
obljubija tudi poaeOne oparacije v 
tipu float. Uvedii so dva nova tipa: 
void, ki pove, da funkclja ne vrne 
rezultata In anum, ki oitevildi 
imena. Na primer, enum alevniki 
Inic, ana, dva. tri. pet S, seat; 
.115 bo priradil besedi nic 0 in 
take naprej, prl pet bo preskodll 
in bo imeia pet tudi vrednost 5 
namesto Stirl, kot Pi sledilo iz vrsl- 
nega reda. 

Novo je tudi, da lahko strukture 
prirejamo kot celolo in re le po 
posameznih dlanih. V funkeije 
lahko prenaiamo strukture po 
vrednosti, prav tako lahko funkei- 
je vrnejo sirukturo. Prei je bilo to 
mogode le poeredno, le s kazalci. 

Ce se bojimo napake prl prena- 
5an|u parametrov, se zavarujemo 
z deklaracijami zuranjih proce- 
dur, kot le extern double slnfdou* 
We):. Prevajalnik bo izpisal opo- 
zorilo, de bomo skudaii prenesti 
kak drug tip. 

Programs pospeiimo z upora- 
bo registrskih spremenijivk. V eni 
funkclji lahko uporabiino do deal 
podalkovmh registrov in th na- 
slovne registre. Povedarje hitrosti 
je ved kot samo zaznavno. V ne- 
kem zelo dolgem programu. ki 
obdeluje sllke. sem samo z vpelja- 
vo registrskih spremerl|lvk. kjer 
se je delo. zmanjial das izvajanja 
za ved kot pet odstotkov, kar se 
mi zdi zelo v redu. Pri istem pro- 
gramu sem ugotovil pribliZno pet- 
indvBjset odstotkov vedjo hltrost 
kot prl prejdn]! verziji prevajalni- 
ka, kar je Se bolj v redu. 

Hitrostni test! so dali naslednje 
rezultate: 

TEXTSCRN 71 

GRAFSCRN 1.5 

STORE 22 

INTMATH 0.087, z regiStri 0-077 

REALMATH 0.65 

TRIGLOG 15.4 

Ph GRAFSCRN je Oil uporab- 


aSC: ftimer itvimia napak. 


ijen podprogram iz kolekcije line 
A. STORE je izpisoval na dvo- 
stransko disketo. ki je imeia zase- 
Oenega pribllzno detrtlno pomnil- 
nika. Rezultat INTMATH je dob- 
Ijen s stokrat daIjSo zenko. REAL- 
MATH in TRIGLOG uporabljata 
spremenijivke tipa double. Vsi da- 
sl V tabell so V sekundah in so 
merjeni rodno. Testi so prevod v 
basicu napisanlh testov. ki so bill 
objavijeni v letoSnjI aprilski 5tevil- 
ki. 6a katerega od bralcev zani- 
majo program!, uporabljeni za te- 
stiranje, )ih Oobi v uredniStvu. Hi- 
trost prevajanja nl posebna oolika 
Lattice C. Za prevajarie In linka- 
nje sedemsto vrstic dolgega pro- 
grama sta bill potrebni 102 sekun- 
di, kar da 410 vistic na mlnuto. Prl 
tern so bile vse datoteke v ram 
disku. Za primerjavo, Borland raz- 
glaSa hitrost prevajanja 7000 vr- 
stic na minuto na PC AT s trdim 
diskom. 

Problem je tudi vellka poraba 
pomnilnlka. Za kolikor tollko nor- 
malno delo z ne predolgimi pro- 
gram! je potreben 650 kilobytni 
ram disk. 

Prevajalnik je dvoprehodni. za 
vsak prehod pa je poseber pro- 
gram (vsak dolg okoli 90 K). 6e ne 
Zelimo kileati vsakega programs 
posebei. si pomagamo s poseb- 
nim veznim programom. Ta ni ved 
potreben, kadar uporabljamo 
MAKE all MENU + . 

Obstaja 94 razlidnih napak in 
opozoril, ki jih javi prevajalnik, kar 
zelo olaj&a iskanje napak. Veliko 
problemov nastane namred zara- 
dl nepravilne uporabe podatkov- 
nlh tipov. 

Linker 


Izbiramo pravzaprav med dve- 
ma linkerjema. Skupai s prevaial- 
nikom Oobimo QST-jev izdeiek, 
znan Iz C-ja tega proizvaiaica. Na- 
vodiia iinkerju so le deino podana 
V komandni vrstici. knjiinrce do- 
lodimo namred v kontrolni datote- 
ki. 6as izvajanja se relativno 
manjia z rastodo velikostjo dato- 
lek. Problem pri tern linkerju SO 
zelo doigi program!, ker vkijudi v 


datoteko vse spremenijivke. deli- 
nirane zuna) funkeij. 

Allernativa GST-ju je linker Di- 
gital Researcha. Knji2nicezani so 
obse2ne|5e, zato pa zgo rai ome- 
njenega problems s spremenljiv- 


KnjiMce 


Za Dba linkerja dobimo po pet 
Knji2ric: Startup, Accstart, Cllb. 
Gemlib in Fpiib. Prvo uporablja- 
mo za navadne programe. Acc- 
start pa tako imenovane namizne 
pripomodke. Odioditev, da sta Ge- 
miib in Fpiib jrutlne s plavajodo 
vejlco) lodeni, je zelo v redu, ker 
ju marsikdaj ne potrebujemo. Clip 
mora biti prisotna pri vsakem lin- 
kanju, saj so tarn vse ostale tunk- 
clje. 

KnjIZnice so izredno bogate. 
njihov opis zaseda vedino pnrod- 
nlka. Obstajajo tunkeije za oode- 
lavo nizov, pretvarjanje iz nizov v 
dtevlldne tipe in obratno. ekspo- 
nentne, tngonometridne in hiper- 
bolldne funkclje In delo z dstote- 
kaml. Poseben sladkordek je 
vgrajeni quicksort za vse osnovne 
tipe in nize. Da je zares hiter, nas 
preprida (Izmerjen) podatek. da 
uredi deset tlsod nakijudno izbra- 
nih celih Stevil v 14,1 sekunde 

Kondno lahko brez Ie2av upo- 
rabljamo rutine Line A. Za tiste. ki 
ne vedo. kaj je to: to so elemen- 
tarnl grafidni podprogrami. kot 
recimo risanje lodke, drt, spritov, 
blokov, drk in 5e nekaj podobnih. 
Te rutine so odvisne od stroja In 
niso prenosijive na druge radu- 
nalnike. 

Drugade je bojda z GEM, ki bi 
moral delovati tudi na PC-|lh. 
Vkijudenih )e ogromno funkeij, 
ved kot jih je recimo opisanih v 
Das groBse GEM-Buch zum Atari 
ST zalo2be Data Becker. 

Ravno kompatibilnost s preva- 
jalnlkl Lattice na drugih radunal- 
niklh je modna todka tega izdelka. 
saj so se pri Metacomeu (po njl- 
hovlh besedah) todno driali stan- 
dardov. Za tiste. ki imajo amb'rcijo 
svoje programe prenesti na druge 
radunalnike. ulegne biti zato Lat- 
tice prava izbira. 



Literatura 


Ob treh disketah Oobimo Se pri- 
rodnik z ved kot Seststo stranmi. 
To se zdi veliko, vender je kar 
premalo, saj so vkijudena navodi- 
la za spremljatode programe. Lep- 
de bi bilo, de bl bila v eni knjigi 
navodila programov. v drug! pa 
funkclje iz knjilnic. Prl vseh pro- 
gramih bl bilo dobro. de bi bila 
navodila obdirnejSa, ker bi tako 
odpadio nepotrebno eksperimen- 
tlrenje. Na koncu Knjige so celo 
Stirje primeri programov v C-ju, ki 
jih pa ne gre jemati preved zares. 
Bolj so zanimivi primeri na diske- 
ti. ki pa de vedno ne zajemajo 
dovolj nadinov uporabe jezika. 
Manjka recimo primer uporabe 
Line A. Cudno je, da v prirodniku 


nl nekatenh stvari. ki so v prirod- 
niku za prejSnjo verzljo. B'lna po- 
Ija (bit fields) niso omenjena. pa 

eksperlmentirsniu sem ugotovil. 
da je nekaj hudo narobe z njimi. 
saj po prirejanju vrednosti pri bre- 
nju nisem dobli nazaj pri^kova- 
nega rezultata. Enak program, z 
drugo strukturo namesto b'tnih 
I} 0 l|. je deloval v redu. 

SploSnivtis 


Metacomco |e v kolsl zmetal 
vsakovrslno zalenjavo v upanju, 
da bo juha uZitna. Okus modno 
kvari nemogod editor, dast pe re- 
duje odiiden program KHSC Pre- 
vajalniku oditamo odiodno pre- 
majhno hitrost prevajanja. ieleii 
pa bi si tudi povezavo z editorjem, 
da si ne bo treba zapomniti vseh 
tridesetih Stevilk vrshc, v katerih 
je priSlo do napake. Hitrost izvaja- 
nja programov se ml zdi ved kot v 
redu in menim. da ni mogode pn- 
dakovati posebej dramatidnih iz- 
boIjSav. Ob beZhi primerjavi z Me- 
gamaxovim C-jem lahko ugotovi- 
mo, da la predvsem dosli hitreje 
prevaja, vender ima nekai rtepri- 
jelnih omejitev. ki jih hitrejSe pre- 

Zaradi ze omenjene velikosti 
celotnega razvoinega sistema od- 
svetujem uporabo programa h- 
stlm, kl imajo le polmegabytni ra- 
dunalnik. Minimalna konfiguraci- 
ja za znosno delo je enomegabyt- 

(all morda dve enostranski). Za 
zares udobno delo se iai zdi IrdI 
disk nujno potreben. 

Ta lekst je nastal po pribll2no 
tritedenski dokaj Intenzivnl upo- 
rabl programov in ne mora biti 
zares kompletna ocena. Upam pa, 
da je bralec dobil vsM pribll2no 
predsiavo o izdelku. Ce iz zgor- 
njega teksta morda to nl jasno. 
moram redi, da je celotni vtis o 
programu poziilven. 

Proizvajalec 


Naslov Metacomca je: 26 Port- 
land Square. Bristol BS2 8RZ. UK. 
telefon 99 44 272 428 781. Cena 
programa je 1(X) funlov, za lisle, 
ki le Imajo prejinjo verzijo (ne 
ukradeno) pa 34.5 funta. 




lU PORABNl PROGRAMII 


YU ZNAS ZA CPC 464 -f DMP 2000 


Veliko lepih 

c6zzsscc 


DEJAHSMlLJAWlC 


o enoletnem preblranju 
naSih ra&unalniSkih revlj 
sem opaztl. da se tisti last- 
nlki komblnacijs, zapisane v nad- 
naslovu, kl si niso preskrbeli 
EPROM, iduCijo s takSnrmi in dro- 
gadnimi naiinl za tlskanje naiih 
soglasnikov s streStcami. Najpo- 
gosieie uporabliajo opuibaj in na- 

6rkah in |e izpia zato precej grd. 
6lanka Tadeja Vodoplvca In Me- 
toda Koielja (Moj mikro ilS7. str. 
58)sta mespodbudllak reSevanju 
te teiave. Trud nl bil zaman. 

Vsak boijii llakalnik premore 
vmesni pomnilnik (buffer), tj. do- 
lodano kolKIno RAM, kl ga upo- 
rabnik v nekaterlli okollSbInan 
labko IzkoristI za poljubno deflnl- 
ranje znaKov. Oefiniranemu zna- 
ku dodamo neko kodo s tlpkovni- 
ce In ko potem npr. pritlsnsmo 
■C-. tiskalnik izplie -6-. Pri 
□MP-2000 je znake, kl sle )>h defl- 
nirali v tiskalnikovem PCG-RAM 
(Programmabla Character Gene- 
rator RAM), 2al mod aktivirati sa- 
me s kontroloimi kodami (0-31), 
vender ne z vsemi, povrh pa jih ni 

§e neka) neprljetnega spremlja 
kombinacljo iz nadnaslova. Ko ste 
2e definirall lastne znake in jih 
poslali llskalniku (o tern pozneje), 
opazlle, da so vedno odtisnjeni v 
spodnjih 7 od akupaj 9 todk tlskal- 
nlkove malrlke, tore) prlblltno v 
vidini drke ‘g* In -j>. Ce niste 
svofega CPC 4^4 pruredlll take, 
da poSlIja tudi osmi bit, potem 
nrmate drugega izhoda. kot da 
pred vsakim na novo definlranim 
znakom poSljete tiskalniku ukaz, 
raj se vrne za dve loCkI nazaj, po 
odtipkanem znaku pa gre za dve 
todkl naprej. Zapleleno. mar ne? 
Ce bi to morall podeti rodno, po- 
tem bl gotovo V mallh oglasih pol- 
skali naslov ponudnikov epro- 
mov: vender nid skrbi, mdunalnik 
dela namesto vast 

Na zadetku prazne kasete (naj- 
bolje C-1Z) posnamlte Listing t. 
Takoj za njim posnamlte urejeval- 
nik besedll Amsword. v katerem 
ste z opeijo Customise Program 
poskrbeli zaspremembe po Tabe- 
II t. V -Znakih za kontrolo tiskal- 
nika* detinlrBjte Se tela kode: 

S: 27 106 e (6/216 paica nazaj) 
s: 27 74 6 27 50 (6/219 paica 
naprej + vmitev za navaoen 

T: 27 106 36 (za vrsto nazaj) 
t: 27 50 (za vrsto naprej) 


Za Amswordom posnamlte Li- 
sting 2. Najbolje bo, £e boste vse 
trj programs v istem vrsinem redu 
posnell tudi na drugo stran kase- 
te. Pozneje si boste s tern prlhra- 
nlli previjanje. 

Oe hodete listings, s kaierlmi se 
boste pri tipkanju kar namudlit, 
tudi uporabiti, upoStevajte tole: 

1. Nazadnji Irani svojegaOMP- 
2000 prelaknite mikrostikalo DS2- 
4 na •On-. 

2. NaloZite In slartajte Listing 
1. Ker Se nimate pripravlienega 
besedila, Izberlte -Pisanje v Ams- 
wordu" in listing se bo avtomat- 
sko vdllBl. 

3. Postavita R/J in W/W na 
■Off- In normalno pISite besedllo, 
upoStevaje pri tern, da so nekate- 
re tipke predelinirane po Tabeli 1 
(kurziva predefiniranlh znakov je 
V 2. naborut). Priporodijivo je. da 
je besedllo dolgo do ene strani. 
nikakor pa daljSe od 90 vrst. 

4. ' Besedllo presrtemite na ka- 
seto, obvezno pod nazivom 
■TEKST-. 

5. Resetirajte radunalnik, vdl- 
tajte Listing 2 In ga startajte. 

6. Vdilajte datoteko -TEKST-. 
Oe |e V telUtu tudi kurziva, odgo- 
vorite z -O-. Po 30 do 60 sekun- 
dah se bo na zaslonu pojavil vaS 
izvirni tekst. potem pa predelani 
tekst. 

7. Posnemite predelani tekst 
(-PRTEKST-). 

6. Obmite programsko kaseto 
In slartajte Listing 1. Na prompt 
odgovorlte s -S- (tiskanje). V 
vkljudeni tiskalnik vtaknite po- 
skusnl paplr In pritlsnile ENTER. 
Ce je preskus pisanje zadovoljiv, 
mad vditavanjem Amsworda me- 
njajte paplr. Tiskalnika NE SME- 
TE Izkijuditil 

9. Vditajte PRTEKST. Opazili 
boste, da je vsak predeflnlranl 
znak med kontrolnlma kodama S- 
s. Tam, kjer je kaj poddrtano, je 
vstavijena prazna vrsta s kontrol- 
nimi kodami T-J-j . . . J-j-t. Izpi- 
Site! 

Tokrat se ne bemo podrobneje 
spuSdall v razlago postopka pri 
definiranju znakov. ker je bllo o 
tern Se veliko pisanega. pa tudi v 
prirodniku za OMP-2000 je dovolj 
navodll. Program -PRERADA- 
deluje tako. da v Izvimo besedllo 
vsiavija kontrolnl kodi ‘S-s- In to 
na obeh straneh vsakege predefl- 
niranega znaka: tl kodi izdajata 
llskalniku ukaz za pomik glave 
nazaj - naprej. Oe je v besedilu 
kaj poddrtanega, program povrh 
izloda kontrolne kode (sicer bl bi- 




21 (O 

22 (d) 

23 (d) 


26 (/) 



25 <d) 


• Pomeni •zniiano- drtico (SHIFT/ 
lo poddriovanje pod znaki s stre- 
Sicaml, prav tako s pomikom za 
dve todkl navzgor). vstavi novo 
prazno vrsto, kl vsebuje samo ko- 
de za pomik nazaj - naprej In za 
poddrtavanje (T, I, J, j). Zato mo- 
ram poudarltl, da je v vrstici 30 
Listinga 2 predvidena obdetava 

praksl to Stevllo manjSe. de je kaj 
poddrtano. Najbolje je de daljSa 
besedila v izvirni obllki snemate 
stran za stranjo. potem pa |lh spet 
po vrsti predelate In drugo za dru- 
go Izpitete. Ker med llskanjem 
dveh zaporednih strani ne smete 
relniclallzirati tlskalmka, je pred 


tlakanjem vsake strani pametno. i 

da greste v basic In podijete ti- 
skalniku sporodilo PRINT I 

•8,CHR'(27);.C-;CHR'(n), kjer je I 

•n-ilevllovrst nadolodeni strani. ! 

Po tej poll na koncu strani izsilite < 

Form Feed in format naslednie 
strani ne bo pokvarjen.Alternativ- I 

no s Customise Program dolodite 
itevilo vrst. I 

Ce Imale namesto Amsworda 
jugoslovansko razlidico YUS- 
WORD. tollko bolje, kejti predefi- 
nlrane lipke (v normalnem nabo- 
ru) bodo tudi na zaslonu kazaJe 
naSe znake. V tern primeru ustrez- i 

no soremenlte vrste 20, 330 In 340 



LIcting 1 




Vediini med raiunalnild 
V Belgiii 

Izbita 12 na^ txgovine (cene v DM) 


AMXMousezaspectruinalianistrad6I28 300 

Microdnve caiindge (4 loJsi) 40 

Spectrum Liberator Inierfece 

(tiskalnik, monitor, igralna palica) — 17S0 

Spectrum Doctor (v nekaj mmuiah odknje 

vsako napako na vaSem spectrumu) 2W0 

Speedkmg Joystick 50 

rc Card Modem 750 

640 Mem. Exp. za Schneider/amstrad PC 200 

NEC 8086 PC Accelerator - - 75 


Navodila za uporabo in softrer za vse vrste ladunalnikov t 
angleSdini. 

Cene netto - vkljueiio s stroiki dosUve do JugosUvije. 
Vplabila na ladun it 409^6268811-83. EREOIETBAME, 
Antveipen, Belg^ 

Na vo^ kabti in tiakon za vse vrste tiskalnikov. 

Pokliilite nas v srbohrvaikem all angleikem jeaku. 



Mojmikro 43 


L 


a 


IDOMACA PAKffifl 



• Tehni6ni in poslovni 
programi za PC 


- Progfamt s podrofija gradbenISke tczike 
2 a toplotno zaSdito rgradb, povsem v skladu 
i JUS O.J.5.5.510, 520, 530 in inoviranem JUS 
U.J5.600 iz lela 1987. Program vsebuje vse 
tzraOune in omogoOa seslavo katatoga maie- 
rialov ter grahini prikaz struklure konatrukci- 
le cn diagram paradtfuziia. 

- Program! za izdelavo predhodnih meri- 
tev in predratuna po normativih grabenih dal 
z vsami raCunsMmi operacljami; zagotovlje- 
na le pradvsem moinost izdelave kaialoga 
vrst dal s poaamiCnimI cenami. 

- Programi za obradun osabnih dohodkov 
z obradunom vseh prispavkov iz OD, piaanje 
virmansKIh pladilnih nalogov in drugih poro- 
Cit. Programi zagotavliajo tudi popolno ka- 
drovako evidenco. 

- Glavna knjiga z analilakimi alamneti (ku- 
pci in dobavitelji, osnovna sredstva ltd.). Pro- 
gram) omogodaio izpts odprtih poalavk ku- 
pcev in dobavileliev 

Profealonaino izdelujemo celovile pro- 
gramska reSitve s podrodja lebnidne in po- 
slovna uporabe radunalnikov. Ponuiamo ludi 
programsko in strojno opremo za povezavo 
PC kol intaligerlnega lermtnaia z velikiml 

Inlormacije: Jovica Slo)oakl, Radnldka 5/). 
11030 Baograd, tal. (Oil) 545-760; Mllenko 
Oukid, D. Vukaaovida 61/46, 11070 Novi Bao- 
grad. lal. (011) 175-768; Mllorad Mldovld. Sa- 
ve Takallja 9, lOOO Beograd, lal. (Oil) 456- 


• Baza po(iatkov za PC 


Program je namenien zelo preproslemu se- 
3lavl|an|u podalkovne baza s poljubnim Sie- 
v)lom paramelrov in pol{ubno dol 2 ino zapisa 
posameznega parametra. Vellkosi baza pri 
kreiranju predpi6emo, kasneja pa jo lahko 
poljubno povaduiemo. Fonkcionaino je pro- 
gram podoben programu dBase, porjpja si- 
cer man] moinosti. vendar ga je mod prepro- 
sto uporabljati in je vsloveridini (po JeltPtudi 
V arbohnraidlni). Moinosti: kreiranje baza, 
vnos podatkov, sprememba ^ brlsanje po- 
datkov, pregied poi|ubnin p^atkov v bazi. 
selekcija in izpts. 

Pri selekciji podatkov predpliemo parame- 
Ire, ki jih iailmo izpisati. dolodimo njinovo 
Sirino na papirju. Ce parameter vsebuje Sle- 
vildne vradnosti, predpISemo (ormat (na kon- 
cu program IzpISe vsoto). Podatka lahko ura- 
jamo po abecedi oziroma po velikostnem re- 
du glade na katerikoli parameter 

Program, ki |e preskuSen v praksi. lahko 
uporabimo za vodenie skiadiid. knjiinice, ar- 
hive. projekte. kadrovske in druge evidence 
itd. Enak program levokrnjeni In manj zmog- 
Ijivl varzijr na vol |0 tudi za radunainrk C 64. 

Inlormaciie: Tona Kranjc. dipl. Ing., Leto- 
njeva 6, 62000 Maribor, tal. (062) 32-39S ali 


• Paket APP za PC 


Paket za avtomatizacijo pnpreve proizvod- 
nje (APP) le namenjen za IBM XT/At In kom- 
patibilce. Podsistemi: 

- Evidenca artiklov 

- Narodila 


- Hezervacije 

- Promel 

- Zaloge in prognoziranie zalog 

- Konstrukcijsko-iennolodka dokumenta- 
cija 

- Qrobo planiranie 

- Izdaianie dokumentacije. potraOne za 
zagon proizvodnje 

- Fino planiranie (terminiranie) 

- Kalkulacije cen 

- Rutine za vodenie baze podatkov 
Intormacije: Oragomir Tuievljak, Katin- 

dollka 31. 71210 DitUa, tal. (071) 549-048 
(doma) In (071) 615-115 (v aluibi). 


• Atari ST V gra<ibeni§tvu 

Ponuiam programe za statidno anallzo li- 
niiskih konstrukcii (proslorsko in ravninakp- 
palidie, ravmnski oKvir In brana). Vsi progra- 
mi ao podprti z grafiKo (lzri$e |0 shemo kon- 
strukciie in deformirano konstrukci)o) ler po- 


cen naslov in sevada navadbo raduna/n/ka, 
za katerega ja napiaan. Can in pruglh pogo- 
lev prodaie na obiavliamo. o lam sa bo$ia 
sami pogovorili z inlareaantl! SpriHo znanih 
razmar na Yu trgu ponavi 


na morale razeiiiavall v raviji. ampak ii 
uradita na sadiiiu. 


skrOI |0 za izpis. primeren za vlaganie v pro- 
jektno dokumentacljo. Oelo s programi je 
podobno kot pri drugih profaslonalnih pro- 
gramlh (Sires. Okvir itd ), razllka |e le ta. da |e 
urejevalnik za pisanie Oatotek ie v samem 
programu in da je besedilo v siovenddlm. 

Ponuiam ie. - Program za dimenzionira- 
nje. izradun in grob izris glavna in atriZne 
armature za nosilce pravokolnega In T prese- 
ka za pol)ubno obteibo. Nosilec la lariko pro- 
sto leied ali pa je vzet iz konstrukcije. - 
Program za kontlnuirane nosilce, kl opravi 
statidno anallzo In izraduna kaierokoli vpliv- 
nico. Vse je seveda popolnoma podprolo z 
grafidno predsiavitvijo (obleiba. not. slat. Ko- 
lldine, vplivnica). 

Informaclie: Izlok Zrelac, dipl. Ing., Sp. Ka- 
mentdak 10b, 69240 LJuKmter. lal. (062) 21- 
061, Int 10 (do 14. ure). 


• Avantura in 6eki za C 64 


Napisal sem grafidno avanturo z naslovom 
Tesla. V glavni viogi je Milutin. ki moraseiga- 
ti dnevnik, da ga ne bi izkljudlll zaradi 46 
neopravidenih ur In 13 nezadostnih ocen. 
Lokaclje so narejene po nadrtu Tesle, avantu- 
ra pa je napisana v srbohrvaikem jeziku. 

Poleg tega sem napisal 6e program Ceki. kl 
zagotavlja vodenje (inane in evidenco dakov. 

Tesla le na voijo na disketl ali kaseti, CekI 
pa same na disketi. 

Inlormacije: Bell Emil, IIOOO Beogred, Ull- 
caPauoova S3, aien br. 1, tel.(011)66$-164. 


• Program za urejanje 
normativnih aktov 


Program SAS-Edltor, napisan v slovenidini 
za PC. |e namanien pravnikom in drugim 
sorodnim strokovnjakom. kl Imaio v organk 
zacljah zdruienega deia na skroi samouprav- 
ne splodne akte. Program z vdelanimi zaple- 
teniml algoritmi anallzira bes^ifo, ki je vne- 
seno z obldajnimi urejevalnUti besedii (npr. 
Wordslarom in to povsem neformatlrano). Ce 
pride v besedilu do kake spremembe. SAS- 
Editor akt preitevildl in uredi notranje refe- 
rence (skileavanja) v akiu. Po polrebi tudi 
anallzira in spremeni reference v vsah drugih 
sploinih akiih, ki so vkljudeni v sistem Pro- 
gram tudi organizirano hrani podatke in be- 
sedlla za artiivske verzije aktov. kar je Se 
zlasti korlstno v fazi spreiamanja in spremi- 
njanja aktov. 

S tern programom naredimo tudi kazaio, 
obdelujemo pogodbe. nkrati pa nas program 
opozarja na citirana pradpise itd. Posebno 
zanimiva in samostoino uporabijiva je tudi 
lunkeija Iskanja vedbesednih pofmov. Pro- 
gram namred v obidajnih besedlllh najde poj- 
me, ki so sssiaviteni iz ved besed in napisan 
V razlldnih sklonih. v Stevildni obllki, deljeni 
na koncu vrstice, z razlldnim itevilom vmes- 
nih presledkov ltd. 

Informaclje: Anien Tomalld. Vir, Parmeva 
1. 01236 Domtala. 

• C 128; HiSni prora6un 


Opravlti Imanto z'uporabnim programom 
za commodore 126 in disketno enoto. Pro- 
gram omogoda lahko, hitro in pregledno vo- 
denje dohodkov in stroSkov v gospodinjstvu, 
sprotno preverjanja stanja na deviznem in 
tekodem radunu. ima pa Se veliko drugih 
opeij. Oela z dalotekami, napisan je v basicu 
in ni zadditen. Doltina: 31 K. 

Inlormaciie: Bojan MIhalad, Rovinjska 14. 
52000 Pula, tal. (052) 36-494. 


• MOLLI za PC 


Program MOLLI za izradun stanja vode oz. 
vodns pare je opn na formulacijo IFC za 
industrijsko uporaDo iz leta 1976 (spreiel jo je 
Inteimalional Fomtulation Committee, usta- 
novlien na 6. mednarodni konferenci o last- 
nostih pare v New Yorku). Korlstil bo pred- 
vsem strokovnjakom. kl se ukvarjajo s projek- 
liranjem ali konstruiranjem v procesni liidu- 
strlji In drugod, k|er uporabljajo vodo ali vod- 

Rezultat Izraduiia so tele vrednostir-stanje 
tiaka (P). temparatura (T). volumen (V). go- 
stota (ro), spec, entalpiia (H), spec, entropija 
(S), kolidine pare (x), a glede na dellnirana 
vhodna parametra P-x, T-k, P-T, P-H all P-S. 
Program poleg Iskanlh stani daje ludTvred- 
nosti stanj na spodn|l in zgomii meini krivuljl, 
^ sta P in T pod kritidnimi vrednosimi. Vred- 
nostl, kl jIh dobimo z Izradunom, so povsem v 
skladu z vrednosimi in tolerancami, sprejeti- 
ml na omenjeni konferenci. 

Okvirl, V kalerih program zagotavlja rezul- 
tat: P- od 0.0M1124do 1000 barov. T-od 
0.01 do 800 sto^nj Calzi|a. Rezultat je mogo- 
de tudi Izpisall s tiskalnikom. Program krmili- 
mo B lunkeijskimi tipkaml. 


Informaclje: Zlalko Tumpit, Balokovicava 
69, 41020 Zagreb, tel. (041) 671-4S7 (prosIte, 
na) me pekll0e)ol). 


• Sinclair QL: stroSkovnik v 
gradbenistvu 


TRC 1,2 je izviren program za Izdelavo stro- 
$Kovnlka za ceste. Oe pa dodamo opise novlh 
poatavk, ga lahko uporabtjamo rra katerem- 
koll delovnem podroeju. Meni ponuja; pre- 
gled can po errotah na zaslonu, izpis enol s 
tiakalnikom. korekturo cen glede na Intlacijo. 
korekturo cen glede na fakior doltine. apre- 
membo vaeh all poaameznih cen, vnos po- 
datkovin koiiOln, konlrolovnosazmo2nost;o 
popravljanja vneaenih podalkov in cen, izpis 
stroAkovnika s tiakalnikom, snemaoje podat- 
kov na mikfokaseto, vOitavanie podalkov z 
mikrokasete, izdelavo kopij programs, 

□oalop do programs je zaSOiten a Silro. 
Tiskalniiki izpis lahko obsega cene In zneske 
po enolah, all pa le brez tega. OAtevilOenje 
strani je avtomatsko, na vsakem listu je glava 
z oznako firme. Program omogofia hkratno 
loOeno raOunanje stroAkov za OS ullc-odse- 
kov, vkljuCno s prav tollko lotenimi rekapitu- 
lacijami. 

VnaSanie podalkov in druge pnprave traia- 
jo S do 10 minut, izpis s tiakalnikom pnbllZno 
eno mlnuto na stran. Program poleg vrhun- 
skega udobja odilkuje izjemna ekonomiO- 
nost, ^ zlasti |e primeren za proiektantske 
orgamzacije, za poStlianje ponudb, za obliko- 
vanie meseOnin pregledov ltd. 

Inlormacije: VInko Burl6, Vatrogatna 5, 
52000 Pula, tel. (0S2) 20-422, 

• Slovax angleskega jezika 
zaC64 


Nikakor nimamo opravlti a kopijo kakega 
tujega programa. Program je napisan v baai- 
cu in je zaradi hitrejAega vCItavanja posnet a 
turbom, MoZno ga je kopiratl. 

Slovar obsega 8000 based, moZno pa jih je 
dodati ie 2000. Princip je preprost: naplAete 
angleAko besedo in raOunalnik poakrbi za 
prevod. 

Poleg programa dobite podrobna navodila 
za uporabo. Presnamemo na vaSe all naAe 
kaseie (naprej Turbo 2S0, potem dvakrat slo- 
var). Cena je zares simbollOna. 

Inlormacije: Rumble Soft, Boris Rabic, Pa- 
re DjakovKa 2-C, 71000 Sarajevo, tel. (071) 
647,730. 

• C-64: Grafi funkcij in 
Jedrske elektrame 


Program Qrafi lunkcii je ie zlasti zanimiv 
za liubitelje matematike. saj raCuna funkclje 
in rise njihove grale. nisanje le sorazmerno 
hitro, delo s programom zelo preprosto. Izbe- 
rete lunkcijo, na enem -zaslonu- doloCite 
itevilo gratov in vnesete parametre lunkciie. 

Program Jedrske eiektrarne je namenjem 
predvsem udencem 8. razreda, pa tudt tistim. 
ki bi radi kaj veC zvedeli o JE. SestavIJata ga 
dva dela. Odilkuje ga lepe grafika, obsega 
nabor YU zrakov in krajAe preverjanje zna- 
nja. Delo je preprosto. Kot prejAnji program 
je napisan v Simon's Basic 2.0. 


Inlormacije: Mario Matkovic, StrumlOka 
70, 54000 Oaljek. 


• C 64, 128: Programi za 
otroke 


Kompletu programov sem dal naslav -Oa 
malo sabiramo I poCnemo mnoZili-. name- 
njen pa ie predAolskim otrokom in uCencem 
1. razreda osnovne Aole. PomoC odraslih le 
skoraj nepolrebna, saj so na zaftetku in kon- 
cu vsakege programa podrobna navodila. 

Programi so zasnovani take, da odgovorijo 
prav na vsako otrokovo vpraAanje. Naloge 
obsegajo od 1 do S moinosti za popravek 
reAitve, medtem ko je veiina nalog programi- 
rana za neomeieno Atevilo odgovorov, pri 
vsakem napaino vfiilanem odgovoru pa ra- 
Cunalnlk poskrbi za pisno navodila, kako priti 
do pravllne reSitve- dokler le otrok ne najde, 
program ne posreduie naslednje naloge. 

Her so programi izjemno doigi - naikrajSi 
28,8 K, naidaliAi 33,8 K - je poskrbljeno za 
moznost, da si otrok s funkeijsko tipko zago- 
tovi premor za poCItek. vdelana {e Ae Atopari- 
ca za obdasno preverjanie Casa, porabljene- 
ga za delo. na koncu pa dobimo Ae skupen 
Cas, porabljen za reAevanie nalog. Kode barv 
so priiagoiene tudi za delo s C 128. ker se 
nekatere barve, ki so pri C 64 lepe. pri C 128 
razlivajo. Programs smo testirali z otroci 
ustrezne starosti. Rezultati: nad priCakova- 
njem. 

Informadie: Mllovan VukadIneviC. ul. Bore 
MllutInovICa 61. 34000 Krsgu|evac. tel. (034) 
65-151. 


• Kovine za C 64 


Kovine je naslov izobraZevainega progra- 
ma s podroCia lehniCne vzgoje za uCence 7. 
razreda. Ob^ga pridobivanje, lastnosti in 
obdelavo kovin (Zelezo. jeklo). GrafICno je 
zelo lepo zasnovan in uCencu omogoCI, da 
po uCenju preven svoje znanie. Ce uCenec ne 
odgovori pravilno, ga program spodbudi k 
panovnemu uCenju. Program je sestaviien iz 
treh delov In le napisan v Simon's Basicu. 

Informaciie: Tomislav Krajcer, A.C. Zetkin, 
41000 Zagreb, tel. (041) 530-365. 


Progiamski paket 
Kanmose^o 


Pakel je namonjen obrtnlkom, ki se ukvar- 
jajo z izdelovanjem nagrobnilt in drugih spo- 
menikov. Napisan je za raCunalnika atari ST 
in C 64 V komplektni konitguraeiji (raCunal- 
nik, dlsketna enota In tlskalnik). 

Program je uporaben za izdajo predraCu- 
nov po prMhodno vnesanih merah pioAC, 
robnikov ltd.: pri tern je upoAtevano tudI bru- 
ianje. Preprosto uporabo paketa omc^oCajo 
menijl na treh stopnjah. Programski pakel 
vsebuje tele programe: 

- BOOT (starter naslednjih programov) 

- OBOELAVA (vnos mer In IzraCun glede 
na ceno kamna) 

- TISKANJE (tiskanje predraCuna. speclti- 
kaolje In trenutnega centka) 

- VNOS (vnoa novih cen) 

- PREPIS (osveiltev posameznih datetek) 


Paket uspeAno uporabljamo v praksi. Infor- 
maeije: Alei Pevaltj, Kap. Hlhevca 6. 65280 
ldHja.tel. (065)71-641. 


YU nabor za C 64 


Dolgo smo se olepall s tsZavami t YU zna- 
kl, ker naA raCunalnik v svojem ROM nima 
ustreznega nabora. S tern programom leZav 
ni veC. saj raCunalniku omogoCi, da uporab- 
Ija tudi Crke naAe abecede. Znaki so prvih 
zasnovani lako. da ne izstopajo iz Commo- 
dorjevega nabora. temveC se kar naibolj 
vklapljajo vanj. 

Program je izredno kratek in hiter. napisan 
v profesionalnem zbirniku. OmogoCa dodela- 
vo. tj. uporabo v iastnih softverskih delih. 

informaeije irt naroCila. SInlAa JerInIC, Sa- 
ve KovaCevKa 12, 54302 KiteAevo. 


Spectrum: Rokovnik 


Program je namenjen za raCunalniAko ob- 
dslavo podalkov, uporaben za vse, ki sicer 
potrebujejo rokovnik oziroma imajo veliko 
obvBznosll. Napisan le v izvomi stroini kodi. 
Od vklopa raCunalnika do dostopa do intor- 
maeije ne preteCenitiena minute (Ce delates 
kasetnikom). 

Prednosti v primeriavi s klasiCnim rokovni- 
kom so Atevilnei program lista ooveznostl, 
vezane za datum, in obveznosti. vCitane v 
rokovnik isiega dr*e; pooudi koieOmr lekoCe- 
ga meseca (zares zelo hitra opdja); lACe 
kljuCna besede ltd. Uporaba pommlnika 
racionalna in zalo sla vCitavanie ter snema- 
nje podalkov hitra. Po Aelji je program mod 
prevesti v katehkoli jeziK. Pol^ kasale dobi- 
te Ae obAlmo In koristno navodllo. 

Informaeije: Sculpture aenware, Stevan 
MajalorevIC, Vladlmlra Nazera IWX, 21206 
Sremaka Kameniea. 


Fotoamater za ZX spectrum 


Foloamatbr je nov Izobraievaini program, 
namenjen dobremu staremu ZX spectrumu in 
samostoinemu delu (Ceprav dober prsdava- 
telj seveda nl odveC). Program vas bo sezna- 
nil z osnovnlml deli folografekaga aparata. 
predstavil vam bo negathmi in pozilivni naCin 
razvijanja. seveda pa bo vaAe znanje tudi 
preveril s krajiim teatom. Program deluje 
prek menijav. med katerimi so moAni pre- 

Snov, ki jo obravnava program, je v uCnem 
naCrtu za 8. razred osnovne Sole pri pouku 
tehniCne vzgoje, zalo program priporoCam 
predvsem uCiteljem tehniCne vzgoje. ssj jim 
bo zelo olajial delo. 

Poleg programa dobita na kasetl Ae krajAi 
priroCnikz navodili, veCina navodil pa (sAev 
aamem programu. Prlpravljam Ae sarijo dla- 
pozltlvov. kl bode uCencu Ae pogtobili znanje 
in razumevanje. 

V zaCaIku novsga Aolskaga leta bo IzAel 
moj drug! IzobraAevalni program RZIKA + 
MATEMATIKA. nekakien priroCnik za fiziko 
In matematiko za prvi leinik srednjih Aol. 

NaroCila In inlormaciie: UatlaA Horval, 
Serearjavo naa. 0. 69000 Mureka Soboia. 




CM:U 




48 Moil 







50 Mo|i 



51 



52 Mojmikro 





INAGRADNA UGA]^'| 


Resitev uganke iz junijske 
stevilke 


Kljub temu da so poOitnice, is vedno nimale (all pa mogode 
nodate) Imetl dovoi| (asa, da bi na^ raSunalniSke nagradne igra 
reievall take, kot se spodobl - z ratunalnikom. NaSa uganka iz 
junijska Stevilke sicer ni blla preteika in smo dobili vet re&tev kot 
ponavadi (328). iai pa je program za reSilsv uganke poslalo le pel 
bralcev. Kot je bistroumno ugotovil neki bralac (imena ne smemo 
navasti. saj je po vsej verjelnosti Se miadoleten). le -iraba za 
rsSbvanie uganM oMadali ratunske operaciie seStevanja. odilava- 
nja, mnoianja in aeljanja-, s dimer so povsem slnnjamo. Pravilna 
reSilev za tisle. ki teh operacij ne obvladajo najbolje. pa je: 

(876), 0 “ (1101101100)} = (36C)„ 

(939), 0 = (1110101011)1 > (3AB),. 

(89), 5 - (lOIIOOI)i - (59)n 
(12-75),o “ (1100.11)i - (C.C)„ 

(42.7S),o - (lOIOIO.ll)i = (2A.C)„ 

NaiboIjSi program za raSevanje nam je poslaia (bravo, dekleta!) 
Zlalka Dundjer, MoSe Pijada 37, 62000 Maribor. Nagradili jo bomos 
kalkulaiorjem z napisom Moj mikro. 



Drugi nagrajenci pa so: 1. Dutan Atimovit, Parbzanska 2, Cra- 
bdvo Z. P., 21313 Susek: 2. Nenad Vrgot, Bebgradska 25. 54000 
Osiiek; 3. Same SImonIt, Smelanova 88. 62000 Manbor; 4. Anjs 
Puoer, Hrvalini 40 A. 66280 Ankaran; 5. Ivan Dino Oulilt. AVNOJ-a 
49/I. 58000 Split: 6. Damjana Majerle, Sinja Qorica 32. 61380 Cer- 
knlca:7. MiomirMarinkovlt.tiukovatka 26. llOeOZemun: 8. Udijs 
Qomik. Tesarska 3/a, 61330 Kotevje: 9. Marijana Gdatzl, Sljepana 
Radita 29. 43410 Suhopolje. 

Nagrajencam bomo poslali raiunalmSke knjige. Nova uganke 
lokrat ne objavijamo. ker pripravijamo zanimivejSo - bolj ratunalni- 
Sko - obliko tovrsine zabave. 



53 


IRECENZgg 



R. A. Sparkes; THE ZX 
SPECTRUM IN SCIENCE 
TEACHING. ZaJoiiuk: 
Hutchinson Publishing Group, 
17-21 Conway Street, London 


P6ID. 


MARKORAZPET 


05 


”1 ri nsjtwliii voljl nissm v te] 
izvfstni knjigi odknl avtoje- 
Jvega polnegaimena, poleg 
tega ne morem zapisati nlli njene 
cane. To pa ne ame bill razlog, da 
bi bralcem Mojega mikra knjige 
ne predstavlll. IzSia je te lela 1984 
pri zalolbf Hutchinson, kl Ima 
mednarodni znatej (London. Mel- 
bourne, Sydney. Auckland. Jo- 
hannesburg). Obsega 320 strani 
in je poleg spremljajoCIh poglavij 
razdeljena na devet delov. Takoj 
povejmo, da je knjiga na koncu 
opremljena z obllico programov 
(40 programov na 77 straneh). Av- 
tor knjige se je letos spomladi 
mudll tudi prI na$, k|er je predsla- 
vll svojo knjigo in jo v nekaj izvo- 
dih preprosto pustll udelelencem 
predatavitve. Po nekem fiudnem 
nakljudiu jo Imam sedaj tu pred 


namenjeni udenju. Kar tide pro- 
gramlranje, nl potrebno znall vell- 
ko, ker nam avtor aprotl pojasnt 
vse osnove programiranja v basl- 
cu, pa tudi v stroinem jezlku. Za- 
nlmlvo je morda tudi to, da se 2e 
obstojedih rutin Iz ROM ne poslu- 
iuje vsevprek. 

Knjiga je namenjena predvsem 
nzlkom, kl bl radi v razredu all v 
laboratorlju klaaldnim obllkam 
eksperlmentiranja dodali nekaj 
novega - radunalnlk. 

V p/vem delu knjige zvemo, kje 
vsesedaspridom uporabiti radu- 
nalnik v Soli, od raznlh teslov, si- 
mulBclj, udenja, modeliranja, ob- 
delave podatkov. 

Drug! del knjige je posveden 
tehniki programiranja. Qovor Je o 
desetiSkem in blnarnem Itevll- 
skem siatemu. bitih in bytih, radu- 
nalnlSki grafiki, skratka, nid po- 


rabnike radunalnikov. 

Tretji del pojasnjuje nadrtova- 
nje standardnih krivulj. kl se po- 
lavljajo V liziki: resonandna krlvu- 
Ija, padajoda eksponentna krivu- 
Ija, kakrSna se pojavi pri radioak- 
tlvnem razpadu, krivulja pri po- 
Sevnem metu z upoStevanjem 
zradnega upora ltd. 

Cetrti del knjige vsebuje 2e rea- 
nejSe redi: radunalniSko merjenje 


moramo Imeti vmesnik. Avtor vse- 
skozi uporabija vmesnik INTER- 
SPEC firms GrlHin. Sledijo navo- 
dlla, kako vmesnik prikijudimo na 
spectrum, pomen prikijudkov na 



no. 

ProgramI na koncu knjige so IOHAS2NIDAIt2lC 

dokaj odprtega tipa, iahko jih po 

mill voljl spreminjamo, Sirlmo In 


se iz njih udimo. Precej jih je na- f '~|rvadomada knjiga o PC/AT 
monjenihmerjenjudasovinkarje P kompatibllcih je tut Po iz- 
z njlm V zvezi: hitrosti, pospeSki I * I kuSnjah Izpred let ji bo go- 
Rd. Bistvopri merjenju dasovje V tovo kmalu sledila poplava po- 
lem, da uporobljamo primemo dobnih knjig.kl bodoskulalepre- 
stikalo. Ns Oddeiku za fiziko na itredi drobilnice. ki padajo z ved- 
FNT v Ljubljani sem imel prlllko no bolj oblo2ene mize. 
sodeiovati pri nekalerih poskualh. Piaca te knjige. Zorana iivotida 
kjer smo testirall Sparkesove pro- poznamo po nekaj odiidnih dian- 
grams- Za optidno stikalo smo klh pri konkurenei; kot ka2e. je to 
uporabilHototranzistor, nanj smo diovek z izkufcijami prt delu in 
usmehll |arek Iz iskrinega laserja programiranju v atandardu MS- 
za dole. Zarek je prekimal nekak- DOS. Njegova knjiga pa na lalost 
den glavnik Iz kartona. Ce jedirina ne sede dlje kot do povrdnegaopl- 
zob okrog 1 cm. je bllo modno s sa POXT-jevega hardvera - tlp- 
wectiumom In Interspecom merl- kovnlce, ohidja. monitorja. kartie. 
tlkarvelikehitrostlinpospedke.S ttd. - ter nepopoinih navodll za 



aaetavijanje In indtalacljo najce- 
n^dlh tajwcev. Ves hardver pi- 
sec obdeta na pidlih 27 straneh. 
dmgl del knjige pa je posveden 
softveru. Se najved je vreden kra- 
tek preglad ukazov operacijskega 
sistema MS-DOS. ki ga bodo radi 
prebirali uporabnlki pri prvem 
aredanju z radunalnikom, vendar 
je ta del knjige dated od referend- 
nega gradlva, kl je tollkokrat po- 
treben calo Izkudenim privrdwi- 
cam MS-DOS. 

Tretji del pa se loteva pregleda 
komerclalnega sottvera; avtor na 
kratko (de redem •kratko>, mislim 
•ali-js-sploh-mogode-ktajde>) ob- 
dela nekaj rtajrazdirienejdlh pro- 
gramov: Lotus. dBase. WordStar, 
WordperfM, PCTools ter pro- 
gramske jwlke. Ta del knjige aa 
zdi namenjen ljudem, ki ne name- 
ravajo nikdar v divijenju sesti za 
radurtalnik in radi berajo zanimi- 
voatl Iz tehnidnega sveta. Korlat- 
nlh informacij je man), kot jih vo 
diovek, ki se dele odlo^ za nskup 
PC/XT kompatibllca. 

All je res treba padati v staro 
past: izdai knjigo, kl naj bi blia 
namenjena na^rdemu tehnidno 
nepodkovarremu krogu, pa se le 
izkaie, da nl pravzaprsv namenj^ 
na nikomur? Nade trdidde je ladno 
kakrdnekoli literature s tega po- 
drodja, lepo pa bi bllo. de bi se ne 
ball Izdajatl kvalitetnejdih izdei- 
kov. Da gredo specializirane knji- 
ge de vMno v promet, dokazuje 
vedno izropani radunMnidkl od- 
delek V Ijubljanaki Mladinski 
knjigi. 

Pa de tole; EQA je kiatica za 
Enhanced in ne Enchanced Grap- 
hics Adapter. Pa brez zameref 


54 Mejmlkra 



iPffiANAll 



IVaSmikkuI 





AUTOCAD 



EPSON 


Roland 


SeI 


EPSON - matiidni in laserski tiskalniki 
YU ZNAKI - naboT za vse vrste tiskalnikov 
ROLAND - risainiki foimatov A3, A2, A1 
CHERRY - graSdna tabiica 
AutoCAD - softveiski paket 



uiapiUJ'* 










lOPi-WH® 


• I iftinT 




jjiepvw* 


Genaralnl In Izkljuinl zastopnik za Jugoalavljo: 

Ct avtotehna 

LJUBLJANA TOZD Zastopatva, Celovika 175, 61000 Ljubljana 
telefon: (061) 552-341, 552-150 
telex: 31 639 


Predatavnietva 

e«ogr*d:Kondina 1 . talelon: (011)32&4St. tdai 11U0 vn aviena. goitni prsdal 623 
Zagreb: Juntiileva 2a. lalefoii:|UI|42-469.iela< 21U1 yu avieru. pottni predal 28 
Seia|a>e:DureDako«6t6.ielalon (071)25103. lelei 412S5 yu aviena 
Skopja; Dame Gluey 3. lelefon (091) 231-462. lelei 51217 yu avtera 
Spill: nape Konpam 76. telelon- 1056) 512-822. talai 26196 yu aviena 
Vareidin: BraPa RaPita 16, lelelon: |0»2) 45466. taiax 23045 yu aviena. 
nileka: Nikola Tasle 9. telelon: (051)30-911. talax 24216 yu aviena 











60 Moimik.o 


pMa. in ne man| kot 30, kar utagna- 
le zadali ob rutilec). Umikajte w 
rutllcu (nav ravnitrti, kar jehltraili, 
temvai vijugajta In polagoma obra- 
baita perlakop). Pomerita na ruUlac 
(V raadaljl, vaCjiod 1S00) In Izatralita 
lorpado Najln naavet: £8 sa vam 
ruWlac prlbllta, sa na obratajta na 
slapo, tamvae sa mu Izmsknita a 
praklopom na kano v najmanjiam 
marilu In polam spat auiita pan- 

^Orugl ukazi v varzl|l za spectrum: 

apaad ravarsa: CAPS SHIFT (CS)+6 
- poro£llo 0 potopllenlh ladiah; F - 
iaaovno marilo (pospaiitav Igra za 
dvakrat, Irikrat all illrikrat); N - nor- 
maino minevania £asa (normal lima 
acala), SPACE SHIFT + E - emar- 
gancy tank (aamo z razarvoarjam v 
alll sa boats Sa dvignill, £e sta sa 
potoplll globlje od 450, toda polam 
sa vai ne boats mogll poloplll). 


» poloZafa, vandar L.... 

man( goriva. 

V boju vas lahko dolatljo okvara 
»_^rtskopo, prednlib in zadnjih 


zarvoarjlh za gorivo, Irupi. 
momico vdira vods, prl m 


Izkljufinozapopravl 


Vsa te okvara £az 
sa odIoOlli 
rlstaraatu. 


Transmuter 


Cana: 1,99 funta 
Zaloinik: Code Masters, 1 
Beaumont Business 
Centre, Beeumont Close, 
Banbury, Oxon 0X16 7RT 
Povzatakrapomnltese 


lAKATERPINC 




hubitelji Scrambla ste s 
iTransmuterjem po veO neu- 
' ' ‘i poskjsih doCakali Ko- 

iisor loiiKO spodoOen pribliZek te 
igre Spat ste postavljeni v osreie 
vesoi;a z naiogo da prodrete film 
dijB V sovrainikov sistem. Po robu 
se vam poslavlja obilica nepridipra- 
vov Naidal) se ubadate z izstraliSei 
(umstalno narisanimi kvadrati) In 
vehko ladjo na koncu slopnie. Ta 
vam kljubuje ludi z energijskiml po- 
Ijl, kl zavirajo vaSa Izstrelke {potreb- 
nih |e deset). Topove umeita s Stiri- 
ml, drugs nadloge (izstrsikez izstre- 
lli£. poskakujoea bomba in tanka) 
"" ’ "-"im zadetkom. Saveds 


Stavllu toOk izpISejo v spooniem ae- 
lu zaslona. Lahko |ih izkoristile all 
pa ne. Odioeitev o tern potrdite s 
priliskom na SELECT. OlaiSave so: 

SPEED (niirost): lad |0 lahko pre- 
mikate nekoliko hltrsis, vandar irr- 
ta s lam ve£ moZnosti. da se K, 
zaletlte. Ceprs' 


lad)o vam gIbOnost na bo Skodila 
DOUBLE (dvoinl Izatrelek)- ta je 
zelo uporaben, kar la^e unliuiate 


(nlkoh re vai, kai te Caka), ^ 
LASER: Se na|bol| pomaga 
obraSunu na koncu stopnia. 

ADD-ON (dodatek): pod vami 
prikaia Se ana — ■ - ' — 


vati 


precai laZe zade- 
9 stopnia laolroeialahka Spr- 
alu boats dobili obdutek Uspai- 
speliani prvi stopnii sledi na- 
dna (BONUS LEVEL) Ni taZav- 

— ‘-•Jiale s svo|o ia0|O 

ved leledih ob)ak- 


5, nakai sr^e inVed^ 


wiic «oe. tam utt proQram naaradnih 
2000 lodk. 

Nasledria stoprija zahieva precaj 


toil- v&niti in zaviuii rgvin, vsaka 

naimaniSa neprevidnost pa vas sta- 
na Zivljenis. Z nekaj vaje tudi to na 
bo ved ird orah. Tretia in naibrZzad- 
n;a stopnia je v rasproliu s prvo na 
goslo poseiana s topovi, povrhu pa 
so stene speljare tako. da |in la taZ- 
ko prevoziti Olje Sa nisem priSel 
^Gratika in zvok sta poglavie zasa, 

Sim napakam (izstrelki vzlatajo ludi 
potsm. ko ja izstrellSda unideno |. 
Igro pripofodam predvsam polrpeZ- 
l)ivim Igralcsm. ker je bolj podasna 
in sa bo marsikomu zdsla tudi doi- 










Nemesis the 
Warlock 

Tip; arkadnaigra 
naeunalnlk:C64/128K. 

CPC, MSX;spectrum*eK 
Fomat: kaseta/dlsKeta 
C*ne:8,95;7,95/12,95{C64), 
14, 9S (CPC) funta 
Zalolnik; Martech, Bay 
Terrace, Pevensey Bay. 
East Sussex BN24 6EE 
Pevzstak: Torquemada 

Oeana:g/9 


13 

uniCde hudobnega lui*. 

Niegovi voiaki in duhovi, I 
od £asa do Casa iz njch, vi 

Na vol|0 so vam Irl vrste oroZia: 
meC. laserska DiOola m sirup. MeC 
dobite na zaCelku. Lasersko piStolo 
lahko uporabite same teoai. Ce Ima- 
le zanjo neboje. Ti so v majhnih 
sivlh ikatllcah. Poberele |in tako. da 
pramakneta igralno palico navzdol. 
V »saki Skallici le po 12 naboiav. 
NaiboliSa oroija je sirup. Uporabite 
ga s pntiskom na lipko SPACE. Ce 
ste V takem polozaiu. da lahko sire- 
Ijate z lasersko piSIolo. strupa ne 
morale uporabiti. Voiaka lahko ubi- 
lele z erim zamahom z meCem in z 
enim strelom s plitolo. ki pa ne bo 
prodrl skozenj In ubil Se voiaka za 
njlrr, medtem ko sirup vojaka ubl|e 
In gre skozeni, lako da lahko ubiiete 
ludi (iste. kl stoiljo za njim. 

Z duhovi pa le povsem drjgaCe. 
Ubiiete )lh lahko Sale tedaj, Ce itin- 
krat zamahnete z meCem, jlh itlri- 
kral zadarele z lasersko piStolo in 
enkrat zasirupite. V lam pnmerj 
strup ne deluje na druge. Tu In 1am 
la pri dnu zaslona voda Ce padete 
vanjo. izgublte edino 2lvl|en|e. Voda 
]e vaobah: 3, 4, 5, 6, 7, 10, 12, 13, 14, 
15. 19, 21 in 22. V sobah 6, 7. 19, 21 



I 





Flyspy 


Tip; arKsdna pusloloviCIna 
Raiunalnlk:CPC 
Fonnai: kaseta 
Cana; 1,99 funta 
Zaloinik; Msatertronic, 8-10 
Paul Straet, Condon ECS 
PovMlak: uniei $ovra2nikov 
radunalniSkl canter 
Ocana;9/iO 


MARIJANMUKAVEC 


LLJpretiili do < 


- osrednje procs- 

sorske enote sovratnikovega 
obrambnega sistama. -LeteSi- po- 
meni. da si bosie vakcijl pomagali s 
oosebnim aelo majhnim hellkopter- 
)em, s kalorim boste priSli ludl skozi 
ozka prehoda 

Ko izberete moinost, prKIsnile na 
streljanie In komanda sa bo IzvrSila 
Ogiajmo si Se. kaj komanda pome- 
ni|o USE - predmei uporablmo. 
PICK UP - predmei pobaremo, 
DROP - predmei odvrZemo, odlo2i- 
mo, CLOCK - ura, odStevanie, ki se 
sproli. ko zainemo IgraU, PAUSE - 
pavzB. odmor. SUICIDE - samomor. 
Caprav votlunile v prinodnosti, po- 
trabjje vaSa prevozno aredslvo pra- 
cai goriva, pa ludi elakiriine enargi- 
je. ki le Ob silku z nezatelenim ob- 
laktom vadno nekai izgubite. Ko 
»am vsaga zmanika, pobereta fuel 
can (rezervoar z gorivom) In batlery 
(akumjiator). ki |u uporabite s priii- 
skom na lipko USE. Ce lo slorile, ne 
bosta izgubili 2 lvl|enja, ko vam bo 
poSla vsa energiia. Zato ae morale 
pobrigail same za gorivo. Ce vsega 
porabite, novega rezervoarja pa ni- 
mate, prilisnete na HELP in vaS re- 
zultat se bo spremenil v fuel (gori- 
vo| Ko ste torei Izbrali komanda, 
poberiia posodo z gorivom in tele- 
key (kljuC). Zdai morale prerrrakniti 
dva vzvoda. ki eta blizu. Prvi vam bo 
razkril kodo za teleporlaciisko po- 
slajo A V igri je namrai 9 takih 
postal |od A do I). s kaierih se lahko, 
fie imate kodo In kljufi (lalakey), la- 
isponirata do drjgin postal. Ko od- 
62 Mo| mikro 


tipkate kodo. morale odigrati dve 
partiji CENTIPEDE, fie hofiete, da 
vas rafiunalnik teleportira. 2 drugim 
vzvodom si boste odprli prehod do 

naboj. Po laseriem le transmodula- 
ciiska enota. s kalero lahko listi hip 
oznafienl predmei zameniale za go- 
rivo. akumulator all ammo (naboje 
za laser). Natransmodulatorie boste 
pogoslo naleleli Uporablli ph boste 
s pritlskom na HELP. GorIvo lahko 
lakoi zamenjate za naboie. Laser |in 
lahko sprejme naivefi 250. Strelivo 
le zelo pomembno, zato pazile, ds 
boste Imeli laser vedno nabit do kra- 
la. Ce se spjsiKe. pndete do preho- 
da s puSfiicami. vendar lahko pot 
nadal|uiste samo v smerl puSfiic. Ni- 
kar ne vstopajte. temvefi se vrnite 
do drugega vzvoda in z laserjem 
oviro unifiite Za n|0 ie ma|hna ploS- 
fiad. na katero se spuslite, fie Zelile 
zabeleZili trenutni poloZaj Na lake 
ploZfiadi se vrafiaie kadar naredite 
samomor an pa izgjbite vso energi- 
|0 (brez pokovi Ce greste naprej 
predate do pradelov, kr so pod vodo 
Za potspljanie potrebujete ouygen 
(kislk). ker drjgafie izgobljSle ener- 
gl|0. Ker pa ste oesmrini. se vam s 
teZkim kisikom ni treba obremenje- 
vati, temvefi ga lahko, lake kot aku- 
mjiator, zamsnisie za gorivo in na- 
boia. Nadalinji napotkl bodo v bi- 
-10 iztofinice ze nekaj opera- 


eij in zi 
prostoru Vendar |i 


0 prepuSfieno 

Potopite se na drugr konec, k|er 
boste naSli bombo. Tempirajte jO na 
nekaj sekund. samo toliko, da jo 
lahko izpustite In odpiavale. Eksplo- 
zija bo podrla oviro. za katero boste 
naSli nov vzvod. Odlellle do poslaje 
B. prefiitaite kodo C in se teleport!- 
raite do postaje C. Tu premaknite 
naslednji vzvod, ki bo odpri Ze prei 
omenjeni enosmerni prehod. Pobe- 
rlte bomo. se vrnite do poslaie C, 
razstrelile oviro, se potoplle v vodo 
in znafill se boste v velikl sobi, Sto- 
pite skozi vrata, na kaierih piSe THE 
ASYLUM, razstrelile ovire z laser- 
jem in bombo. potem pa v labinntu 
poiZfiite Iri vzvode. Vrnite se po 
kljufi in preberlle kodo B. Odietite 
do poslaie B in se teleponirajte na 
poslajo E. Ne bodite presenefieni, 
fie bodo komande obrnjene. Energl- 
;e he boste Izgubili, temvefi |0 celo 


dobili. PoiSfiile dva kljufia in vzvod 
s kalenm boste odkrili kodo D. Ko 
se boste leleportlrali. se boste zna- 
Sli V sobi, poini goriva Premaknite 
vzvod in se vrnite do poslaie C, kjer 
bo odprt enosmerni prehod (glej sli- 
ko). Spjstile se skozeni in z laser- 
iem razstrelile opeko na desnem zi- 
du. Pobente bombo in kljufi ter pre- 
maknite vzvod (koda G). Teleponi- 
rajte se do postsje G. Ko boste pre- 
maknill prvi vzvod. boste s tern za 
seboj zaprii prehod. tako da se na 
preiSnie nivoje ne boste vet mogh 
vrafiati. Pobente N bombo in jo pri- 
hraniteza konec rgre Oviro razstre- 
lile z navadno bombo, Priili boste 
do mape, kl jo lahko tako| pusllle. 
ker si z n |0 kaj dosti ne boste poma- 
gali. Spostile se skozi enosmerni 
prehod. Na desnem zidu le nekaj 
opek mogofie poOreti. Tam blizu 
naidete tri vzvode. Preberite kodo F 
ih se s ppstaje K teleportirajte na 
postajo F Potopite se v vodo m pri 

enosmernlli prehodih. Pobente 
Kljufi ter poiifiite vzvoda za kadi K in 
H. Vrnite se na postajo K m se tele- 
poniraite do H Na nivoiu H je vsa 


blokov. Sivi preprefiuieio gibanje. 
zelene ie treba umCiti z laseriem. 
skozi rdefie, modre in rumens pa 
greste lahko brez skrbi PoiZfiite 
kljufi m vzvod za kodo I Naslednii 
vzvod odpre enosmerni prehod v 

'zdaj se leiepof- 
iieprostor. v 

1 ) kljufi- 


po potrebi pobe 
tirajle do postaj 


zldemr 


boste potrebovali precej sireliva, za- 

podrli vsa zidove. boste nafili Se dva 
vzvoda. Z enim se zaprete v past, iz 
katere se boste reSili le s pntiskom 
na Suicide. £e pa premaknete pra- 
vega, se boste wmli na postajo K 

prehod kl ga je Bvlor programa 
imenovai lift fdvigalo) Povzpnite ae 
po njsm in priSli bosle v sobo Z 
moZgani Unifiiiejih z N bombo m a 


Super Cobra 

TIptarkadnaigra 
Rafiunalnllc atari 800 XL 130 

Pomiat; kaseta'disketa 
Cana: 7.9S/1 4.95 funta 
ZaloZnIk; Parker Brothers 
Povzelek: helikopter v akci|< 
Ocena:8f8 


MARKO PffiSlC 




helikopter. ki semo- 
preblll skoz nekakfino ja- 


Sli. Po vsakih 1000 miljah se vam 
prikaZe napis 1000 MILES CLEA- 
RED igra le omejena samo z gori- 
vom (FUEL), kl ga vidite na firii v 
spodniem aelu zaalona. Gorivo do- 

najpogosleie blizu raker 

strelu zamenjaio. Raketam se le ze- 
lo taZavno izognili. zato vam svelu- 
lem. da |in fiimprej unifiite Tanki 
streliajo V rafalih Lelile fiim niZe da 
vsa ne bodo zadeli tako zlahka 
Na zafieiku predzadnie stopnie 
boste z velikimi napori premagali 
akalnato steno. ki se spufifia navpifi- 
no. Tu naibol) zaleZe. fie sguslite 
helikopter fiim niZe Is pntiskom pa- 


S pritlskom na FIRE se po vsaki 
nesrefii nadaljuje ne zafieiku slop- 
nje, k|er ste bill zadeti s pntiskom 
na START pa prav od zafietka Ce 
komu ni Kai laano je v uredntitvu 






Saboteur II 

Tip; arkadna putlelevtiina 
Radunalnlk: spectrum 48 K. 
C64, CPC 

Format: ksseta/dlskata 
Cana: 7.9S/9.95. 1 1 .95 funta 
Zaloinik; Ourell, Castle 
Lodge. Castle Green. 
Taunton. Somerset. TA1 
4AB 

Pevzatak; r:aslov pove vse 



po neonski razsvetljavi na stropu. 

Zaston le skorai tak kot pri Sabo- 
teurju 1, za vse. ki ga ne poznajo. pa 
ga bomo na kratko opisail. Kvadrat 
levo spoda; kaZe. katero oroiia ima- 
le pri sebi. poleg njega je Crta, ki 
oznaCuje energljo. rad njo dell pre- 
luknienega papirnatega traku (ana 
od nalog v veCiri akcii je zbrati do- 
loCeno Slevilo koiCkov tega traku. 
zadnji. ki ga potrebuiele. pa le lem- 
neje obarvan). Nad lem |e dolarski 
znesek. ki ste ga zasluiill Dasroia 

kvadrat. ki kaie. kateri predmel je v 
blitini. Zgornji del zaslona |e rame- 
rjen sami igri. Ce ate kak predmet 
naSII In ga hoCete pobrati. same pri- 
tisrlte na streljanje in 6e |e ta pred- 
rrel STASH (maihna lesena Skatla. v 
kateri so {taipogosteie skriti koS6ki 
papirnatega traku). priiiskafte ra 
strelianie, dokler se vam re poka^e 
SporoZilo STASH SEARCHED. To 
pomerl. da ste Skatio preiskall In da 
boale koSZek. Ze le bil v niai. avto- 
matiZno dobili. mimogreda pa Se 
kaj zasluMi. 

Po vsej stavbl |e razmstanega pre- 
cej vsakovrstnega oroija. loda v za- 
Zetku ste oOoroteri samo s Surl- 

Profesioralre ovire v tej igri so 
atraZarii. puma in retopirji Straiarjl 
so oboroieni. nekateri tudi z zelo 
nevarnimi plamenorreti (ki pobere- 
|0 zelo vellko energiie). in se bodo 
skupaj s pumami Irudili da bi vas 
ubili; medtem ko vam bodo nelopir- 
ji. Ze se vas bodo dotaknrii. vzeli 
rekai energije 

Na voljo vam je veZ udarcev Z 
NOGO NAVZDOL (navzdpl stre- 
Ijat). Z NOGO NAVZGOR tnavzgor). 
Z NOGO MED SKOKOM (levo all 
desno - Streljaj). Z ROKO (Streljai), 
SKOK (levo all desno navzgor) 


Ta del zgradbe boste prepoznali 
po nekai zelo ma]bnih ploSZadib. ki 
so tesno skupaj druga nad drugo 
Na vsaki je naimarj po en stratar. 
na eni pa boste videli tudI -STASH- 
se spustite na dno te- 
ibijle straZarja. poidite 


V nekaterih akcijah boste morali 
med drugim IzkifuZiti tudi tok. ker je 
ograja. ki obdaja slavbo. pod nape- 
tostjo. RaZuralnik. s katerim boste 
tostorili. boste naSli desno odsrede 
rakete, ki je v zgornjem desnem de- 
lu zgradbe. Ko se boste postavill 
poleg raZunalnika. bo zaslor po- 
lemnel. Takrat pritlsmte ra strelja- 
nje in dobill boate sporoZilo FENCE 
IS OFF Ce iellte pokllcati dvigalo. 
ja postopek enak. Paliah se boste 
tako. da se boste postavili na sredo 
Ip Premakniil Igraino palico gor/dol 

Se naibolje. da si lipke izbarete 


boste padl 

pritisnill nastrelianje. na 
boste sedli tako. da se bosie p 
vili poleg sedeta m premakrlli 
no palico navzgor Motor se bo 




Ijeni 01 


Poka za Zas (za spectrum) sta 
37121.0 IN 37122.0 (5e potrebu|ete 
kaiti ugodnei- pomoZ. pokliZite tel. (044) 31-637 


Pa Se nekaj nasvetov 




1 p '1 i r ' II TT 



'isnee. ki se bO|uje z mnogo m 
ns|Sa rimsko llolo. Premagall m< 


Na zaSetku izbirata med dvema 
moZnosima: lahko Igrate protl ratu- 
nalnlku, ki je la povprefien nasprol- 
nik. all se pomente 3 prijataliam, ki 
utegne bid dosti boll nevaren. Nato 
sa odlotila za sredstva. kl naj bl vam 
prinesla zmago. To so ladja, zlato In 
mesla. Svetuiam vam ladje. vendar 
sa potak Igre la malo spremeni, la 
izbarele ka| drugaga. £e nimata 
Igralne palica. igraie s tlpkami: Q - 
□or. A - dol. vajica - lavo. pika - 
0. Polag tan morale uporabljad 


se prlkaZejo Ulrl shdice, s katerimi 
kupile ladje. Za (a naman vam je na 
vol|0 llsoe snot Zlata. S prltiskom na 
Ikono BUY (nakup) debits aaznam 
vojnlh ladi) In njihove zvesto narlsa- 
ne silks. Svalujem vam. da izbemta 
zadnjo na spisku. CT I 


dja s( 




... r jk je MULL 

POINTS IHL), ki pova, v kakSnem 
Stanjp je ladl|Ska lupins. Kar sa Ste- 
vilo tobk po vsakem apopadu 
zmaniU. {S najbolie kuplli ladjo z 
najveijlm ML. Heptares je najboljia 
In najdraZja. 

Kupljeno ladjo morale ludi opra- 
miti. Izbirata lahko posadko, dodate 


bosle z boIjSo oprsmo veC dosegh. 
Ko IS ladja nared, lanko napravile 
njei Identipna posnetke. ki se razli- 
ku|S{0 la po imenlh (Hamllcar, Hip- 
pos. Dido, Barca). Ce ste sledili mo- 
jim napotkom, imate zdaj Sliri vr- 
nunske bojne ladjs. 

ko pritisrale na Ikono START, 
vam raPunalnik pokaie valik zemlie- 


V tujin pristaniSPih vas bodo sicer 
sprejeli. ladje pa vam na bodo obno- 
vill. Ce vam takina gostoljubnost ni 
vSeP. pristanippa zlahka zavzamate 
Oovolj je, 6e z ladjo zdrvlte vanja. 
VaPina se vam bo vdala 2e po dven. 
Ireh napadin. Teiave vam bosta ver- 
lelno delah la dve prislsniseu Cu- 
mae (Kume) in Ostia. Slednja je tik 


vid llallje. bllZniin otokov in : 
noalriSke obale. Kurzor premikaie 
po karti z ukazom VIEW, podalke o 
zmagan in davkih pa vam pove STA- 
TUS. VaSa naloga je. da glade na 
razporeditev rimskin bOjnlh ladij in 
pristamPi postavite svoie ladje v 
kartaZanska prislamiCa (Agragas. 
Messana. Alerla, Coralis. Hipp Regi- 
us in Carinagej. Ce jih bosle noteii 


tudi Rim. Kume in Ostia so moPno 
branjene. pri Osliji sa lahko znajde 
Post all Se veP rimskih ladij. Zaio 
prevconosl ni odveP. Ce izgubite la- 
djo. takoj kupite novo (slipica BUY) 


vsako cero zmagali. Ova ladji po- 
slavite V Alerio. eno v Agragas m 
eno V Messano. Pri Alsnjl je zelo 
veliko rImskih ladij. Potopcie iih tim i 
ve£! Pri tern pazite. da vam nmske 
legije na zavzamejo pristanlipa. Ko 
jih preienele, poidite v kume, uniPi- 
te sovraZnikove ladje mzasedile prl- 
slaniSPe. To vajo porovite pn Osliji. 

Z ladjo pri Messani polopite nrrwko 
ladjo in po vrsti zavzamlte Rhegium, 
Sirakuze in Taras. Z ladjo pn Agra- 
gasu zasadite nebranjena neviralna , 
pnslaniSPa na saverozahodu Sicilc- 
ja.ThapsusnavzhoduafriPke obale i 
in Cornus na zahodu Sardinje 


ne bo ubogal. ObmoPja prlstanllP je 
dobro prensall. Risbe vam bodo po- 
magale pri zavzemanju prlstanllP. 
prenosu zlata In obnavljanju ladij. 

Vse to lahko poPnele le, ko ste v 
pristanilpu. Pripravite se na boj! 

Ladji sa spopadela samo lakrat. 
kadar plujeta na isto polje. Program 
pn tern ne dels razlike med -nail- 


Formal; UMa 

liljajte dveh svojih ladij na isto pozl- 
cijo. Ladjo premaknete tako. da pri- 
peljate prst na ORDERS (ukazi). Pri- 

JUon* iri 

SELECT (izbira) doloPIte, katero la- 
djo bosle premaknili. Potem spel 

AKAMELE 

hitrost (SPEED) in smer (MOVE). Ce 

[eta 2111 poskulajovesoljsk 


Ko sa seznariS s prlzoniPem. odle- 
tiS V boj. V zraku tl grozijo la sovral- 
nlkova oporiSPa (stolpi, kl sa na vr- 
hu Pirijoj. Treba jlh je sasirelltl all se 
jlm umakmti Ce se zaletip vanje, 
izgubip svoie edmo tivijenje. ^ 
vraZnikovo oporlppe lahko poPlje za 


srePo zasleduj 


la 2-S sekund Po- 

10^0 


ji izdelali orolje, . .. 
Jterim bi unIPill Zemljo. ' 
se jim lahko postavi edino obo 
>a vesoliska ladja Skimmer, pi 


uniPiS 6-7 oporIJP, . . 

njem srednjem zaslonu IzpfSe . 
roPllo -Pritlsni tipkozastrel inspu- 
stil boS skybikerja - To je robot, kl 
potuie po tieh. 

Program Pleje. koliko sovraZnih 
skybikerjev si sesirelil. V laj lazi igre 
so najvePkrat usodna dravesa. Ko 
postrellp vsan Seal robotov. se v da- 
Ijavi prikaZs doOro oboroZen vesotj- 


nameravate spopastl s sovraZni- 
m od bhzu (GRAPPLING). Tak bO| 
m ne more pnnesti vepjega uspe- 
, zato gaodsvelujem. SovraZniko- 


a ladja s 


Menu je klasIPen: tipkovnica. 
Kempstonova In kurzorska igralna 
palica, interface 2 all tipke po lastnl 
izbiri. Ko se odloPiP za komenda. 
morap s puSPico pregledati devet 


OdpraviS ga z dobro pomerjamm 




•loPke .... , . . 

POINTS. ML) na niPli. Temo sa d 
izogniti takole: brZ ko vam hl pade 
odplujte V naibliZje pristaniSPs m 
prilisnlte REBUILD (obnovaj Med- 
lem ko vam bodo krpali ladjo in 
manjell unlpena ladra, bosle lahko 
natovarjali (COLLECT) all razlovar- 
lall (DEPOSIT) Zlato. Vse le ugodno- 


a gor ir 


I. Najti jE 


barvo iprno all beio), 
raPunalnik. PuSPico naalavli na bar- 
vo in |0 aktivlrai s lipko za stralja- 
nje. Bana saveda ni vedno lata. Ko 
jo zadeneS. se lahko igra zaPne. 

Pradlagam. da si najprej ogledaS 
damonstracljo. Ta se pokaZe, Pa ne- 


Na zgornjem zaslonu dobIS spo- 
roPilo: ’V bank! imate 66.000 dolar- 
jev.- Ta denar so tl deli hvaleZni 
Zemljani, kl si jih reSil pred enim od 
mnogih pogubnih napadov. 

V zgo 

s atavlll' 

. Pod nji 


Pravilaigie 


Ta mbrika je odpria za vsa bralce. Proaimo, upoStevajte navodlla: 
e z dopjsnico all na tel. Ztevilki 315-386 In 319-798, int. 27-12 (sam< 
v.iif' '"5’' •'«) pfipravijate. Mordi 

-vaSo- Igro Ze Imamo, morda js presUra all premalo zanimlva. 
e Na opisujte naslovne alike - bralci jo vidijo saml, ko se z Mojim 


e Igro se igrajle tako doigo, da bosta lahko ponodili zaPelnIkom 
lorisine nasvele m kakien poke. 

e DolZIne prispevkov (v tlpkanlh siraneh, 30 vratic po 70 znakov) so 



arkadna igra: najvep 2 
simulacija. arkadna pustolovSPina: najvep 3 
pjslolovjPina: najveP S. 

e Honorar za objavljeno tipkano siran je 3000 din. Razumemo, da 

retormirani soli mnogi niso nauPill lepe mr*-- 

dvojnim presledkom med vrslicami. Opise. . 
presledka ne moremo popravitt itevllnlh stogovnih in slovnIPnIh 
damo prelipkati na vale stroika. 

• NenaroPene opise vrapamo samo, Pe prlloZIte znamko In kuverlo s 
avojim naslovom. Kart, ki nIso dovolj dobre za objavo, ne preriaujemo. 

Urodnlttvo 


POWER - trenutna 
vasoijska ladje 
FUEL-koliki 
BLASTER 


goriva la imai 
•d demonstracijoii 
raPunalnik pokaZa, koliko sovraZm- 
' skybikerjev ja uniPII. 



64 Mo) ndkro 







Barbarian 

Tl^borllnatinnulactla 
(MunaMk: spactrum 46 K. 
C»4,CPC 

t FoflMt: kMMa/dl»kata 
C«M;9,89/12,9efunta 
ZataMk: Paiac* Softwara, 
>75 Pentonvillanoad, 
LondooNI 9NL 

l(:zavihtibrWkLme£ 


Ranaratna 

Tip; arKadna pustolovWIna 
Rafiunalnlk: spectrum 46 K; 
ce4,cpc 


6e se vam bo pcsreCilo sestavitl 
napis V 30 Casovnih enolah. se bo 
CarovniK raaletal in iz niega bodo 
striali trije ali ilirje disKI Pobanie 
|ih, preden zginejo. Polem po|dile k 
energliskemu lermmalij (podoben 
ie (rikotniku i otnanim krogom) in 
na niem priiianita PIPE. ZnaSli se 
boslB V iudnem menuju z runami 

zna^. Z diaki lahko kupite nova 

°Urokl so Stirie: OFFENCE. EF- 
FECT. POWER in DEFENCE. Najpo- 
membneiSa sta prva. Oftence dolo- 
ea, katero oroZis bosle nosili (upo- 
rabito ga s FIRE + smer). EFFECT 
vam da dve moZnosti za odpiranje 
skrllin vrat {na zadelku) in teleport!- 
ranja (oba uporabite s FIRE). 

Kako priti do novaga urokaT Ko 
sle V menjju, pritiskajle dol, dokler 
se rta oglasi zvok (seveda da imate 
dost! dlskov). Pogleite. kaleri urok 
is to. ta ga ne potrebuiete. pritlskaj- 
te ie naprei dol, dokler ne doseZete 
lakega kl bl ga hotell: is ga ne 
Zellte. prilisnite FIRE. NaiuCmkovi- 
lejSe oroZje je po mojem PLASMA 
BOUT, na|bot|Sl EFFECT pa tele- 
port. 

Poleg enargijSkin lermmalov so v 
igri prehodi na naslednio slopnio 
(podobni lardam) in karte (podobne 
vslikim odesom). Zelo korisine so 
ludi bombe. 6a lin akiivirate s FIRE, 
bodo unidile vse iivo vsobi. k|er sle. 


Big Trouble 
in Little 
China 


Mol niikro 65 


J 





Mike Hammer 

orvooiCErvaruPaicu-orvofii ppvu Fiotru 

- OTVCfll OfiflAN - lOl - OTVCfil DfiUBA VRATA - 
uBi u TAXI - East River a? - otvori vrata - 
OTVOfil PftVA VRATA - RAr/ALI - PRETRaZi 

- VOATI SE - VRATI S£ - U0t U TAXI - 
ORGANIZES CRitTE I - OTV'Cftl KAPIJU - VRATI 
SE - IDI NA TAXI - UOI U TAXI - CHARLIES CATS 

- UBI - POZDRAVI - PROClTAJ - VRATI SE - IDt 
NA TAXI - UOl U TAXI - POZORlSTE - IDI U 
CVECAHU - ’ • VRATI SE - UOI • PRATI.JE - 
JE6I - POIOMI FLaSU - PREREZi VEZE - SlCtll 
STAKLO-IZAOl. 

ten ErjavK, Uslamaa 5. 71210 Ilid2>) zi 1300 
dm Nj i/saki lokAciji boale Sobiii jwimiv verj - 
odgovor na POnOZI, medlem ko POGLEDAJ spet 
nariSe sliko Srnodimov 2a SAVE Ia INVENTORY 
niseiTi nasel YU Crke so obvezne, doblU pa jih 
lako, da 00 CAPS SHIFT prlllsiwle Z<Z). C (C), X 
(C),D(ei)inS[S). Hiris PtSid. 

Zrlava fasizma 9,71000 Sarajevo 


Maffa Contract I 

ANSWER PHONE - N - N - PRESS OCWN - RING 
SELL - SAY XEY - 9 - TAKE KEY - W - PKSS UP 
• UNLOCK DOOR - OPEN DOOR - TAKE PASSPORT 

- W - N - PRESS DOWN - N - N - LOO FERREIO - 
3H(JW PASSPCfiT - SAY YES - TAKE REVaVER - 
TAKE VEST - WEAR VEST - S- W- W- W- KILL 
JLimCE - TAKE BOnB - E - N - THROW BOtIB - 
TAKE COIN - S - E - N - N - SAY HELLO - LOU 
FERRELO - N - E - HAIL TAXI - S9TH STREET - £ 

- SHOOT MAN - SEARCH BODY - DROP KEY - 
DROP PASSPORT - TAKE KEYS - W - S - W - 
OPEN BOOT - DEFUSE BOMB - CUT BLUE - CLOSE 
BOOT - GO DOOR - START ENGINE - £ - 5 - READ 
NOTICE - W - W - BUY NEWSPAPER - TAkE 
NEWSPAPER - TAKE CHANGE - READ NEWSPAPER 

- D - INSERT COIN - TAKE TICKET - S - GO DOCfi 

- N - N • y - U - S - E - GIVE NEWSPAPER - W - 
S - DRINK ALCOHOL - W - SHOOT GUARD - W - W 

- S - OPEN BOX • TAKE CRCW8AR - DHCP KEYS - 
N - OPEN CRATES - TAKE ROCKET - W - KILL 
WORKER - W - U - N - FIRE ROCKET - N - SHOOT 
VINCETTI - S - S - w - DROP VEST - JUMP 

10 Little Indians: na bafalXu napISiLe dva- 
krai WAIT Zaboje pralMIte dvakrat Na pemolu 
napiSIta STAMP FOOT. V raki sa da pdlapijati.. 
Za pajbijanje tal potrebujeta HAMMER in CHISEL, 
aa kip SPANNER, Slfra seFa je 1963. V hISo prl- 
dele, Ce pn oknu pnvetela vrv m ae spusllle po 
njej (HE RCPE, CLir«-ROPE), Na ograji (CLIMB 
BALUSTRADE) skoCite S straha skodite na pravi 
I strani (prej Se malo poglejta okdil hiSa).., 

Mordan's Quest; tavajte pp megli, ookler na 

ii boste Mordpna. Odgovorlte mu a YES m v niSi 
SB DDdo prrkajale novB stvari VjemilB svetilko 
in aojdita v dtunglo. Na pravum meslu spusbte 

Prpsim, da sa ml oglasijo bralcl. ki imajo nava- 
dilara pragram Grapbic Adventure Creator 

Ales 6olli. 

Titova 310. 61231 Ljubljana-CmuCe 


C 64 

'Cobra 

HUN/STOP in RESTORE, Za nesmrlnosl vpisaa 
POKE 19322,173 SYS A378 
Flash Cordon III P0KE37576,173SYSI2271 
Slider Rider PCetE 2190,0' POKE 235580 I 
SYS 2064 

Syroscepe II POKE 36637.173 (nesmrlnosl) 
POKF 36336,X (X • St. Stopnje) 
Hot Pop POKE 17006,165 

-Into the tajle's Hest POKE 20711,0- 
POKE 25520,0 (reamrtnoatl 
POKE 17929.0 (kljuCi) 
POKE 18012,0 (slrelivo) 

SYS 2953 

-Magnum Force POKE IS132.I73- SYS 16394 
1 Movie Monster POKE 16151,173. SYS 4096 
I Olli & Lisst POKE 8993, IBSPOKESSP?, 198- 
I POKE 8268,52. POKE 3269,234 

j Robin or the Wood POKE 40857,165. 

I SYS2176 

I Skate Rock POKE 9989,165 (nesmrtnostl 
POKE 5105.165 ICas) 

I •• The Thunderbirds POKE 25424,165 

The Vikings POKE 2190,0. POKE 29434.173 
SYS 2064 

Urldlum II POKE 4732.165 

War Hawk POKE 27090 173- 

SYS 26560 (prehodnust) 

VolarKava 3/a. 66230 Pastojna 

j•6irbarlen P0KE64834,234. P0KE46319,234 
i POKE 32584,234 POKE 4103 234 

.iiEnduro Racer P0K£a33I2,173. 

POKE 26813,173' POKE 392 16,120 
Firetrack POKE 6810,173. POKE 3021 ,173 
, Sun Runner POKE 23364,234 

POKE 51274.234 8177: :’4 
Nesforetu =>E 6328 0 P'-ke lE 
POKE 6329.253 PC*: 6c6S,;C 
Shie Lin s R«ed pc»£ 39322.234 

POKE 63122,234 
Top Sun POKE 4025,234 

U. F. 0. POKE 6321,234 POKE 5429,234 
Videe Meanies PCKE 6030.234 

Wander Boy POKE 9913,234 POKE 6920,234 
Bejen Vujujevic. 

IV prolelerske 15 
81000 Titograd 

Spectrum 

Arkeneid POKE 33702.0 IneSleto Z ) 

POKE 33l27,stopnja (najveC 33) 
'Jell Break POKE 65364,255 n ) 

Nemesis POKE 51949.0 (naSteto 2 ) 

Shtdow Skimmer POKE S3S72.0 

POKE 53873,0 (neStelo 2.) 

Heris Hukld. 
Kosle Abrasevica 12, 71000 Sarajevo 

Crystal Castles POKE 63732,0. 

POKE 63733,0: POKE 63734.0 
Endure Racer POKE 43647,0 (das) 

lea Temple (spec-mec) POKE 63132,0 

Martianolds (spec-mac) POLE 43436.0. 

POKE 46793,0 


Nuclear Countdown Ispoc-mac) 
Zamenjejte vralico 20 
20 CLEAR 24999. POKE 23797.195 RAt 
2 USR 23760- POKE 41803,0 POKE 47 
RANDOMIZE U5R 23800 
'Revolution (spec-mac> 

PIXE 35652.167 ;-e5lt 
POKE 47111.0 

Short Circuit 2 (spec-mac) 

Zamenjajte vrslico 20 
20 CLEAR 24999 PXE 23808,195 RAlj 
MIZE USR 23760 POKE 36465,0- ' 
35921,0 RANDC»'ll2EUSfi238il 
Star Raiders 2 PXE441 

vie Ar Kung-Fu 2 PXE 45655,0 (nette 
PWE 49374,0 POKE 
PXE 50561,0 B«£ 51545,0 (neranii. 

Mfodrag MiloSi 
76321 Zagoni (kuv. 


Amstrad 

Apprentice 

OPENOiT 'O’ MEMORY 6? I LOAD •ime .672' 
POKE E.8DF8,N tsievilo Zivijenj) 

POKE S.78C6 PXE 8.78CC«- 
POKE J,7BCD,0 .neJtelot) 
AsleriK POKEb1D40,N ({leviio Jivi’dn^ 

Bomb Jack II 

MEMORY 5799 - 

LOAD •ime'.SSBO 
PWE S.18EA.0(nesmrlno5t)ali 
PXE AIASB.N Istevilo Zivljenj) 

CALL 6000 

Hell PXE &,27AA,N (Slevtio ‘ivljmp 

Impossaball 

10 OPENOUT D' MEMCfii 411 uOaO -ime-. 
432 

20 POKE i86S6,Ct tnesfnruiost) an 
20 PXE &dSODjl (Stevilo 2ivljenj) 

30 CALL 432 Damir PcUevle. 

F Barbaiica 1.52000 Pule 


3D Stunt Rider 

10 LOAD •fllDEP'.&COOO 
20 PKE 59738,0. nesmrlnasl 
30 PWE 5S4IS.N: 'Slevilo ZivIjanJ 
40 CALL &C000 
Project Future 
10 OPENCUT ’O' MEMORY 479 
20 LOAD 'PF BIN'- 'all kaksno drugo ime 
30 PWE 6,98/6.0 CALL 6.9FBS 

remak tri. 

Frankolovska 23. 62000 ra,-|bor 


V Skripcih 

ISiem... PWE jaThunderbird (speclrum) Mi- 
lica Jdvalld, Omiadinska 8/2. 36000 Kreljevo 

vica 7, 54500 Natice. Navodila za Valkyrie 17. 

Cosmopolia (spectrum). Ivan SkoF, Cesta VI/ 12. 
61260 Ljubljana-Palja. Razla90, kakd je Ireba v 
Eurorunu spomnitl Napoleonovega duha na Dilko 
pn Waterloo ju in blagosloviti vodo- igor Temuno- 
vlc, Brace Radica 146/31. 24000 Subotica 


66 woji 





novc teh n ol»p 


Setako dobra puscava potrebuj^ 


SUBSTRAL - tekoCe mineraino gnojilo, vsebuje idealno 
razmerje duiika, fosforja. kalija in posebno 
pomembne mikroelemente. 

SUBSTRAL - primerna hrana za zimzelene in cvetodo rast 
SUBSTRAL - krepi rastline in omogoCa bujnejSe cvelenje. 

SOBOTA NAJ BO DAN ZA SUBSTRAL. 


35^ kozmeCiKo 









iPoi ^GArr 



.ON 

■j'*" 

IZ KONSIGNACUSKE 

PRODAJE SO 

VAM NA VOLJO: 

• barvni TV spreiemnlki - prenosni ali 
sobni (ekfan velikosti 36, 51 in 63cm. 
z dalj. upr.) 

• barvni TV sprejemnik, ekran 36 cm. z 
vgrsjenim video predvajainikom z 
dal}, upr. 

a preitoani tranzislor kaaetofoni 

• video rekorderji 

• video predvajalniki 

e barvni monitor}! za rabunalnike, ekran 


e emona commerce 

tozd globus 

Ljubljana. Smaillnaka 130 


PAL jT^Tvsiao 

SECAM I I Prenosni 

^ ^ * barvni 

TV sprejemnik 


RC I 



MARIBOn 

ZAGREB 

RIJEKA 

BEOGRAD 

NOVI SAD 
SARAJEVO 
SKOPJE 

Cakovec 


la Dolenjka. KldnCev trg 1 


062/304-697 
Emona Commerce. Priiaz JN. 
04V430-132 

Emorta Commerce. F. Supila 
051/ 23-352 

MuzICka robna kurU Pro 
musica. Olka Ljubina 12 
011/634-022,634-699 

a, Bulevar 23. okrobra 


Folo - Opilk. Zrinjskog 6 


ISP - konsignacijska prodaja: 
Ljubljana, Titova 21 
061/324-786, 326-677
Internet Archive Audio

Featured

Top

Images

Featured

Top

Software

Featured

Top

Texts

Featured

Top

Video

Featured

Top

Mobile Apps

Browser Extensions

Archive-It Subscription

Save Page Now

Full text of "Moj Micro 1987 09"

See other formats
